Po objavi odločitve vrhovnega sodišča, ki je razveljavilo povojno obsodbo domobranskega generala Leona Rupnika zaradi pomanjkljivosti v nekaterih točkah takratne sodbe, se vrstijo kritike in pozivi politiki. Predsednik republike Borut Pahor sicer same odločitve vrhovnega sodišča ni želel komentirati, saj je "komentiranje ali izražanje mnenj o posameznih odločitvah vrhovnega ali katerega koli sodišča s strani organov drugih vej oblasti z vidika zagotavljanja samostojnosti in neodvisnosti sodne veje oblasti nesprejemljivo in nedopustno". Kljub temu pa meni, da "bodo tudi generacijam za nami prisega generala Rupnika Hitlerju, njegovo sodelovanje z okupatorjem in goreč antisemitizem v zgodovinskem spominu ostali zapisani kot zavržna dejanja".

Na novico o odločitvi vrhovnega sodišča so se odzvali številni, zelo ostro tudi izraelski Center Simona Wiesenthala, ki je sodbo označil kot izkrivljanje zgodovine holokavsta in Slovenijo v pismu slovenski veleposlanici v Izraelu Andreji Purkart Martinez pozval k sprejetju ustreznih ukrepov za odpravo škode. Tudi sicer je bila odločitev vrhovnega sodišča v Izraelu deležna precejšnje pozornosti. Po navedbah diplomatskih virov na slovenskem veleposlaništvu v Izraelu že pripravljajo odgovor, v katerem bodo poudarili, da Slovenija jasno obsoja holokavst.

To bo poudaril tudi predsednik Pahor, ko se bo prihodnji teden v Jeruzalemu v spominskem parku Jad Vašem udeležil foruma voditeljev ob mednarodnem dnevu spomina na holokavst, ki bo letos v znamenju 75. obletnice osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau. Tam bo osrednja slovesnost 27. januarja, Pahor pa se je bo udeležil skupaj z nekdanjimi internirankami.

Slovenija bo tudi med podpisnicami izjave na srečanju Mednarodne zveze za spomin na holokavst (IHRA) v nedeljo v Bruslju. V njej se bodo države zavezale k ohranjanju spomina na žrtve holokavsta. Srečanja se bo udeležil zunanji minister Miro Cerar.

Društvo koroških slovenskih pravnikov pa je Slovenijo pozvalo k sprejetju zakonskih sprememb, da ne bi bilo novih razveljavitev obsodb oseb, ki so prostovoljno, dejavno in zavestno podpirale nacistično okupacijo Slovenije.

V razsodbi se je vrhovno sodišče sicer ukvarjalo z očitanimi kršitvami kazenskega zakona in kazenskega postopka, medtem ko se o krivdi Rupnika ni izrekalo. Pooblaščenka Rupnikovih potomcev, ki so vložili zahtevo za varstvo zakonitosti, je sodbi očitala kršitev postopka in kazenske zakonodaje v več kot 40 točkah, vrhovno sodišče pa ji je pritrdilo v manjšem delu. Tako je na primer pritrdilo očitku, da sodišče pri nekaterih kaznivih dejanjih ni obrazložilo, zakaj je presodilo, da jih je Rupnik storil.

Na drugi strani pa se vrhovno sodišče ni strinjalo z navedbo, da Rupniku ni bila vročena obtožnica, saj da je Rupnik na glavni obravnavi sam povedal, da je obtožnico dobil. Zavrnilo je tudi večino trditev o tem, da nekatera očitana kazniva dejanja po takratni zakonodaji niso bila kazniva, da zanje niso bili izpolnjeni vsi zakonski znaki in da mu posledično zato zanje ni bilo mogoče soditi. Kljub temu je vrhovno sodišče sodbo Rupniku obravnavalo kot celoto in jo zato v celoti razveljavilo.