s pravniki posvetoval o tem, ali je prvi krog iskanja mandatarja sklenjen, če kandidat za mandatarja vrne soglasje h kandidaturi še pred glasovanjem v DZ-ju.

Posveta pri predsedniku države Borutu Pahorju so se udeležili Franc Grad, Tone Jerovšek, Igor Kaučič, Ciril Ribičič, Jurij Toplak in vodja zakonodajno-pravne službe državnega zbora Nataša Voršič. Predsednik pa je pisna mnenja dobil še od Janeza Čebulja, Rajka Pirnata in Andraža Terška.

"Predsednik Pahor je na posvetu ugotovil, da obstajajo zelo različna stališča uglednih pravnih strokovnjakov o tem, ali ima predsednik republike v skladu s 111. členom ustave in 225. členom poslovnika državnega zbora pristojnost, da državnemu zboru v roku 30 dni v okviru prvega kroga predlaga novega kandidata za predsednika vlade, če je prvi umaknil soglasje šele po tem, ko je predsednik republike njegovo kandidaturo že posredoval državnemu zboru," so zapisali v predsednikovem uradu.

Zato bo Pahor "ravnal ustavnopravno nesporno, če se bo pred posredovanjem predloga kandidature za predsednika vlade državnemu zboru temeljito prepričal, da kandidat ne bo umaknil soglasja h kandidaturi". Obenem predsednik meni, "da si to vprašanje, ki je zelo razdelilo pravno stroko, zasluži jasnejšo ureditev", so še sporočili.

Vprašanje se je odprlo ob prvem srečanju Pahorja z novoizvoljenim predsednikom DZ-ja Matejem Toninom. Pahor je namreč pojasnil, da bo za kandidata za mandatarja imenoval tistega, ki bo izkazal, da ima podporo 46 poslancev v DZ-ju. Če položaj po posvetovanjih s poslanskimi skupinami ne bo povsem jasen, bo prvo priložnost za sestavo vlade dal Janezu Janši, prvaku SDS-a, ki je relativna zmagovalka minulih državnozborskih volitev.

Kdaj je prvi krog končan
Kot je tedaj dejal Tonin, je zakonodajno-pravna služba ugotovila, da lahko Janša tudi naknadno, če bo ugotovil, da vlade ne more sestaviti, umakne soglasje k mandatarstvu in do glasovanja o njem v DZ-ju ne pride. Niso pa razjasnili dileme, ali to pomeni, da je s tem prvi krog iskanja mandatarstva, kot ga predpisuje ustava, že "konzumiran" oz. končan in se torej nadaljuje drugi krog, v katerem pa mandatarja lahko predlagajo tudi poslanske skupine. Če tudi v tem krogu mandatarja ne bi dobili, je možen še tretji krog, kjer pa je večina za izvolitev mandatarja nekoliko manjša – gre namreč za navadno večino opredeljenih glasov, medtem ko je v prvih dveh krogih za izvolitev potrebnih 46 glasov.

Tudi do zdaj v DZ formalno še niso razrešili te dileme. Je pa ustavni pravnik Kaučič za Radio Slovenija zatrdil, da bi bil prvi krog izčrpan šele tedaj, ko bi DZ kandidata zavrnil. V skladu s Kaučičevim stališčem torej mora v DZ-ju priti do glasovanja o kandidatu, ki ga predlaga predsednik republike.