Junija 1993 so vidni osamosvojitelji – Igor Bavčar, France Bučar, Janez Janša, Jelko Kacin, Lojze Peterle in Dimitrij Rupel – v pismu takratnemu slovenskemu predsedniku Milanu Kučanu sporočili, da vračajo prejeta odlikovanja zlati častni znak svobode Republike Slovenije. Za to so se odločili iz protesta zaradi, kot so zapisali takrat, poskusov razvrednotenja slovenske samostojnosti in vse glasnejših pobud za oživljanje nekakšne nove Jugoslavije.

V pismu so takratnemu predsedniku očitali, "da se je večkrat na takšen ali drugačen način, posredno ali neposredno, zavzemal in zanimal za vojaške pokojnine oficirjev nekdanjega JLA-ja, odkup vojaških stanovanj in druge njihove probleme, mnogo manj pozornosti pa naj bi namenjal otrokom in svojcem padlih teritorialcev in policistov v vojni za Slovenijo." Kot je leta 1993 poročal STA, so podpisniki Kučanu očitali tudi, da je v "t. i. prisluškovalni aferi politično legitimiral tudi nacionalno izdajo in s tem pomagal vzpostaviti model obnašanja, v katerem skupni nacionalni in državni interesi ne uživajo ustreznega varstva in zaščite kot v vseh normalnih državah".

Med drugim so nasprotovali tudi temu, da je Kučan zlati častni znak svobode podelil tudi "sopotnikoma iz komunističnih časov" Ljubu Bavconu in Janku Pleterskemu. Znak in listino so nato tudi fizično vrnili v predsedniško palačo. Zlati častni znak svobode je sicer najvišje državno odlikovanje v Sloveniji, ki ga z ukazom podeljuje predsednik republike.

Odlikovanja ponovno sprejeli v dialogu s predsednikom Pahorjem

Zdaj so predsedniku republike Borutu Pahorju, kot so zapisali v njegovem uradu, v luči praznovanja 30. obletnice ustanovitve, obrambe in mednarodnega priznanja Republike Slovenije omenjeni prejemniki zlatega častnega znaka svobode po dialogu sporočili, da so v duhu spoštovanja države in njenega dostojanstva pripravljeni sprejeti odlikovanja, ki so jih vrnili leta 1993.

Na slovesnosti v predsedniški palači so odlikovanja sprejeli Bavčar, Janša, Kacin, Peterle in Rupel. V imenu pokojnega Bučarja je odlikovanje sprejel njegov sin, Janez Bučar. "Omenjeni so danes prišli v predsedniško palačo, da bi tisto, kar so leta 1993 vrnili, lahko zdaj dobili nazaj," je po tem povedal Pahor. V Pahorjevem uradu so že pred slovesnostjo navedli izjavo odlikovancev, v kateri so izrazili pripravljenost, da s spoštovanjem do slovenske države sprejmejo vrnjena odlikovanja. "Predlog vrnitve odlikovanj sem sprejel, ker mislim, da je prav, da so stvari na svojem mestu," je predsednik Pahor dejal po slovesnosti.

Po besedah predsednika osamosvojitvene vlade Lojzeta Peterleta je slovenska samostojna država sad narodove volje, slovenske pomladi, žrtev junakov in milosti. Ob ponovnem prejemu odlikovanj se je predsedniku Pahorju zahvalil v imenu vseh odlikovancev. "Zahvalil bi se mu za vse poklone slovenski osamosvojitvi, za prazničnega duha ob 30-letnici, ki jo letos zaključujemo. Zahvalil bi se mu tudi za to, ker je bil predsednik vseh Slovencev," je poudaril.

Odlikovanja po njegovih besedah jemljejo kot pozornost do celotne Demosove vlade. "Še posebej pa se poklanjajo tistim, ki jih danes ni več med nami, torej skoraj tretjini Demosove vlade," je dejal. Želi si, da bi bila Slovenija cela, nedeljena, zdrava in vesela.

Odziv novoizvoljene predsednice republike

Novoizvoljena predsednica Nataša Pirc Musar je na Twitterju zapisala, da jo o dogodku sprašuje veliko novinarjev. Njen odziv: "Odlikovanje podeljuje predsednik v imenu države. Z vrnitvijo so izkazali odnos do države, ne do tistega, ki ga izroči. Menim, da vračilo ni primerno dejanje za izkaz nestrinjanja s trenutnimi političnimi razmerami. Ne vidim ovir za spoštovanje volje odlikovancev, ki so si premislili. Sama bi jim vrnitev omogočila, ponovna svečana podelitev pa je neprimerna. Naša država bo pod mojim vodenjem usmerjena v prihodnost."

Kučan ob Pahorjevem vračilu odlikovanj presenečen

Na vračilo odlikovanj se je odzval tudi prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, ki je izrazil presenečenje. Po njegovem mnenju namreč dejanje ne more izbrisati argumentacije za vrnitev odlikovanj, ki je jasno govorila o poskusu politične destabilizacije države in ki je svoje nadaljevanje dobila z razkrivanjem trgovine z orožjem. "Ne more zabrisati njihovega takratnega hotenja zanikati rezultate predsedniških volitev," je napisal v odzivu.

Kot je dodal, ni nikdar dvomil o utemeljenosti odlikovanj, ki jih je šesterici vročil za njihov prispevek k osamosvojitvi Slovenije. Predpostavlja pa, da predsednikova odločitev o ponovni vročitvi zlatega znaka svobode pomeni tudi zavračanje in odrekanje argumentom, s katerimi so odlikovanje vrnili. "Verjamem, da je predsednik prebral pismo, s katerim so utemeljevali vrnitev in ki je bilo priloženo Bata vrečki z odlikovanji, preden se je odločil za vrnitev odlikovanj," je še navedel Kučan.

V letu 1992 je bilo sicer skupaj podeljenih 21 zlatih častnih znakov svobode Republike Slovenije, 27 srebrnih in 113 častnih znakov svobode RS-ja. Prvi odlikovanci, pripadniki Teritorialne obrambe in slovenske policije, so 10 zlatih odličij in 27 častnih znakov prejeli 24. junija 1992.