S plebiscitom smo po Pahorjevih besedah postali gospodar svoje usode. "Zlasti zaradi nekaterih tragičnih izkušenj z narodno razklanostjo v preteklosti se je in se bo plebiscitarna odločitev ljudi za samostojno državo v kolektivnem spominu zasidrala kot enkraten podvig in čudodelen navdih. Za sedanjo in prihodnje generacije bo obveljal kot vzor politične zrelosti naroda." Premier je opozoril, da je bilo na samem začetku neodvisnosti Slovenije le peščica pogumnih in vizionarskih posameznikov, večina pa je sprva nanje gledala z velikim sumom in dvomom.

"Plebiscit kot zgled naše nacionalne zrelosti"
Demos z Jožetom Pučnikom na čelu je v odločilnem času povezal demokracijo in državno samostojnost Slovenije. "Ko sta se ti dve komplementarni zamisli umestili v okvir evropske ideje, so se dvomi počasi topili, nasprotniki te dramatične zamisli pa so začenjali postopoma postajati njeni sopotniki. V odločilnem trenutku so se razprtije zlile v smelo odločitev o ustanovitvi lastne države, drzno in enotno brez primere narodovi zgodovini. Zavoljo tega naj torej kar ostane v našem kolektivnem spominu plebiscit 1990 kot zgled naše nacionalne zrelosti."

"V presoji pričakovanj in razočaranj ljudi dvajset let pozneje ni nič pravljičnega in mitološkega. Gre zato, da živimo skupaj, s preostalim modernim svetom, najhujšo gospodarsko in socialno krizo po drugi svetovni vojni. Gre zato, da je tudi zavoljo tega ta čas znova čas težkih preizkušenj, dilem, dvomov, vizij in nekega stanja malodušja, češ da vizij sploh ni. Gre tudi za to, da v tej luči zgodba o uspehu Slovenije v času tranzicije dobiva manj bleščečo podobo. Klub vsemu seveda absolutno menim, da smo v skopih dveh desetletjih Slovenci dosegli ogromno doma in v mednarodni skupnosti."

Pahor je dodal, da je danes jasno, da ljudje gledajo na vizije prihodnosti bistveno manj samozavestno in z bistveno več malodušja tudi zato, ker je kriza zgodbo o uspehu pokazala tudi z njene temnejše plati. "Niso redki, ki menijo, da je tranzicija nekaterim prinesla vse, drugim je vzela vse, večina pa ni imela od nje ničesar bistvenega. V tem smislu se v tem kriznem času krepi nezaupanje v sleherno velikopoteznost, kar je za načrte glede naše prihodnosti precej nevarno. Toda hkrati se izostruje čut ljudi za pravico in resnico, kar je spodbudno," je dejal Pahor.

Prav v tem strašnem stresu je po Pahorjevih besedah treba videti in prepoznati ozračje, ki nekako pristaja takim zgodovinskim prelomnim razdobjem. Bilo je značilno za čas osamosvojitve in je na neki način podobno značilno za ta čas, je poudaril Pahor. Naš cilj je, da "dolgoročno omogočimo vzdržno rast blaginje naših ljudi - vseh ljudi". "Urejamo odnose s sosedi, povečujemo svojo politično in gospodarsko težo v jugovzhodni Evropi, z reformami dolgoročno stabiliziramo vzdržnost javnih financ. Utrjujemo institucije pravne države." Čeprav se zdi, da ni težko, je vse še težje, je dejal Pahor, tudi zaradi manjše predvidljivosti sprememb v globalni ekonomiji in mednarodni skupnosti. Pahor je ob koncu slavnostnega govora vsem zaželel doživete božične in prijetne novoletne praznike, v letu 2011 pa je vsem voščil, da bi drug drugemu pomagali ter si privoščili najboljše.

Gantar: Plebiscit je bil točka, po kateri ni bilo vrnitve nazaj
Vsem političnim akterjem tistega časa je Gantar dal priznanje za drzne in modre odločitve, za sposobnost dogovarjanja in za enotnost, ki so jo dosegli. "Največje priznanje pa gre seveda tistim, ki so se 23. decembra 1990 odpravili na volišča." Dodal je, da je bila odločitev tvegana, a prava in je omogočila, da se je Slovenija ustavnopravno izpostavila kot suverena država. "Samostojni nismo postali zato, da bi se osamili, pač pa, da bi se v razmerah globaliziranega sveta sami in po svoji volji povezali z drugimi - vstop v članstvo Evropske unije je udejanjil to našo namero."

"Enotnost je narekovala usodnost odločitve"
Gantar je spomnil tudi na dolgotrajna pogajanja, na koncu katerih so se politične stranke in poslanske skupine dogovorile in 6. decembra podpisale sporazum o skupnem nastopu na plebiscitu za samostojno ter neodvisno državo Slovenijo. Dogovorile so se, da bodo pri pripravi in izvedbi plebiscita sodelovale sporazumno in usklajeno in da bodo za čim višjo udeležbo in pozitivno opredelitev državljanov zastavile ves svoj ugled ter politični vpliv, kar je bil po Gantarjevih besedah brez dvoma pomemben trenutek v sodobni slovenski politični zgodovini.

Enotnost političnih strank ni bila neke vrste predmoderna, nediferencirana in v nekakšno idealizirano nacionalno skupnost utopljena istost mišljenja in delovanja, ki temelji na brisanju razlik. "Bila je zavestna, racionalna, dogovorjena enotnost cilja in njegove uresničitve, ob tem, da so se vsi politični akterji zavedali, da odločitve daleč presegajo politični trenutek in čas, v katerem je bila dosežena. Da je enotnost narekovala usodnost odločitve."

"Nismo storili vsega, da bi lahko živeli bolje"
"Danes se v času gospodarske in finančne krize nedvoumno srečujemo s krizo legitimnosti najpomembnejših državotvornih institucij - sodstva, pa tudi parlamenta oz. državnega zbora - in seveda vladanja, oblasti, politike ter političnih strank nasploh. Kriza legitimnosti, ki se kaže kot kriza zaupanja, je resna zadeva, ki se je premalo zavedamo in nemara v politiki sami največ prispevamo k njej. Nobena od institucij, ki beležijo krizo legitimnosti, ni popolna," je dejal Gantar. "Osnovna zadrega, s katero se, vsaj po mojem mnenju, danes srečujemo v slovenski politiki, je, da ne gre zgolj za to, da čedalje manj verjamemo sprejetim odločitvam, ampak da izpodbijamo legitimnost samih institucij, ki te odločitve sprejemajo."

V sklepnem delu je Gantar opozoril, da se "moramo zavedati, da še zdaleč nismo storili vsega zato, da bi lahko živeli bolje, da nismo storili vsega, kar bi lahko za naše okolje, da se moramo zavedati svoje odgovornosti za smotrno upravljanje z naravnimi viri in še posebej z vodami, ki so naša velika razvojna priložnost, ampak tudi vir groženj in strahu, če jim ne posvečamo dolžne pozornosti". "Še vedno, in žal v časih krize tudi vedno bolj, se uveljavlja prepričanje, da je v teh primerih pomembnejše sklicevanje na neformalna omrežja in sorodstvene vezi kot se zanašati na svoje znanje in sposobnosti." Ob koncu je vsem zaželel prijetne in mirne božične ter novoletne praznike.

Dokumentarni film, ki so ga pripravili v državnem zboru Na to smo čakali