Slovenski predsednik Borut Pahor se je udeležil uradnega odprtja foruma, na kateri sta udeležence nagovorila turški predsednik Recep Tayyip Erdogan in turški minister za zunanje zadeve Mevlut Cavusoglu. Po odprtju je Pahor nastopil na osrednjem panelu letošnjega foruma z naslovom Cena miru ali strošek vojne, so sporočili iz urada slovenskega predsednika. V razpravi so ob Pahorju sodelovali generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg, predsednik Nigra Mohamed Bazoum in ukrajinski premier Denis Šmigal, ki se je razprave udeležil na daljavo.

Pahor je v razpravi dejal, da povsem soglaša s stališči generalnega sekretarja Nata glede vloge zavezništva pri odzivu na agresijo Rusije na Ukrajino. "Zaprtje zračnega prostora nad Ukrajino ni prava rešitev, saj za to ni pravne podlage ter bi bilo politično škodljivo," je dodal. "Ukrajina ni članica zveze Nato. Evropska unija in Nato morata Ukrajini pomagati na druge načine. Sicer pa je Ukrajina suverena država, ki ima pravico sama izbrati svojo zunanjo in varnostno politiko," je še poudaril slovenski predsednik.

Pahor je dejal tudi, da lahko upravičeno občudujemo pogum ljudi v Ukrajini, ki so se tako junaško odzvali na ruski napad, dodal pa je, da je pomembno prepoznati tudi njihovo modrost, da v teh razmerah kažejo pripravljenost na pogajanja. Zavzel se je za takojšnjo ustavitev vojne, za pogajanja in mirno reševanje spora.

Ob tem je dejal, da so bili nekateri morda razočarani nad četrtkovim srečanjem ukrajinskega in ruskega zunanjega ministra, saj ni prineslo vidnega uspeha. Sam na drugi strani ocenjuje, da je bilo srečanje vseeno pomembno, saj vliva dragoceno upanje, da se bo v prihodnjih dneh in tednih zvrstilo še več srečanj in pogovorov, ki lahko pripeljejo do mirne rešitve.

Pahor: Širitev EU-ja postaja kompleksno geopolitično in strateško vprašanje

Na vprašanje o pospešeni poti Ukrajine v EU je Pahor odgovoril, da že dlje opozarja, da širitev EU-ja postaja kompleksno geopolitično in strateško vprašanje. Ob tem je vnovič opozoril na pomen širitve EU-ja za mir in stabilnost na Balkanu in poudaril, da bi moral EU pospešiti proces širitve na Zahodni Balkan.

Nagovor je sklenil s pozivom, naj se vsi potrudimo po svojih najboljših močeh omejiti nevarno grožnjo širjenja vojne in spodbuditi obe strani, da se vrneta k dialogu, s tem pa pokažemo moč, ki jo lahko ima diplomacija.

Pahor z Erdoganom govoril o razmerah v Ukrajini in na Zahodnem Balkanu

Slovenski predsednik je imel tudi dvostransko srečanje s turškim predsednikom Erdoganom, ki je bilo v znamenju Ukrajine in Zahodnega Balkana. Turški predsednik se je Pahorju zahvalil za nastop na diplomatskem forumu in ga povabil tudi na državniški obisk Turčije. Predsednika sta v pogovoru potrdila dobre in prijateljske odnose med državama. Ocenila sta, da se v njih kažejo učinki strateškega partnerstva, ki sta ga v imenu obeh držav prav onadva sklenila leta 2011, ko sta bila oba predsednika vlad.

Predsednika sta velik del pogovora namenila vojaški invaziji Rusije v Ukrajini. Ob tem sta soglašala, da ne smemo pozabiti na Zahodni Balkan, kjer bi se lahko razmere hitro poslabšale. Izrazila sta namreč zaskrbljenost zaradi institucionalne in politične krize v Bosni in Hercegovini ter ocenila, da je pomembno, da njena vključitev v EU ostane na dnevnem redu EU-ja, so še sporočili iz Pahorjevega urada.