Predsednika največjih parlamentarnih strank sta se v oddaji Polemika soočila prvič po parlamentarnih volitvah leta 2008. Tema: prihajajoči referendum o arbitražnem sporazumu 6. junija.

Premier je na vprašanje, zakaj se o mejnem vprašanju odloča na refrendumu, odgovoril, da so se na referendumih državljani in državljanke odločali tako o osamosvojitvi kot vstopu v Nato in EU, zato je prav, da odločajo tudi o južni meji.

Neodgovorno prelaganje odločanja na pleča državljanov
Janša je nasprotno poudaril, da je slabo, da bo referendum prav v času, ko sta politika in javnost razdeljeni, stroka pa je večinoma proti. Odločanje javnosti vidi kot najpomembnejšo odločanje po plebiscitu, zato se mu zdi izjemno neodgovorno, da bodo slovenski državljani prvič odločali o vprašanju ob tako razdeljenih položajih.

"Dobili smo najboljše"
Pahor se z označbo razdeljenosti ni strinjal, saj meni, da je stroka razdeljena, tako kot je vedno bila okoli mejnih vprašanj. Premier je Janšo sicer pohvalil, saj je dejal, da mu je "uspelo veliko pomembnih stvari, ima veliko zaslug, a je dodal: "Meni pa je uspelo pripraviti sporazum, ki je za nas najboljši in ki ga Slovenija ne bi dobila, če Hrvaški ne bi svetila rdeča luč."

Janšo je opozoril, da bo treba, če bo sporazum zavrnjen, ponuditi alternativo. Te pa Pahor ne vidi.

Janša: Takšen sporazum bi podpisala vsaka hrvaška vlada
Janša je poudaril, da bi tak sporazum podpisala vsaka hrvaška vlada. Določanje meje na kopnem in morju po načelih mednarodnega prava je bila namreč vedno hrvaška zahteva.

Prvak opozicije zato meni, da je omenjeno odločanje usodnejše od vstopa v Evropsko unijo. Spomnil je tudi na koroški referendum, kjer je le 5.000 ljudi več glasovalo proti, a je bila odločitev kljub temu nepovratna. Janša je zavrnil Pahorjevo trditev, da je bila stroka razdeljena, in ga izzval, naj našteje deset uglednih strokovnjakov, ki podpirajo arbitražni sporazum.

Pahor se z Janševo trditvijo ni strinjal. Dejal je, da je Hrvaška drugi Rehnov predlog zavrnila, ker je vseboval določilo o stiku z mednarodnimi vodami. Znova je poudaril, da Hrvaška, če ne bi bila sredi pogajanj za vstop v EU, v sporazum ne bi nikoli privolila. Janša mu je odvrnil, da je ta sporazum zagotovo najboljši ta hip, ampak le zato, ker drugega ni.

Pahor: Niste bili sposobni dokončati pogovorov s Hrvaško
Premier je Janšo spomnil, da njegova vlada ni bila sposobna dokončati pogovorov s Hrvaško, čeprav je bil položaj zrel. "Strinjam pa se, da je blokada Hrvaške prinesla razumevanje, da mimo Slovenije v Evropo ne morejo," je dodal.

"Enostranske izjave niso pomembne"
Pahor je zavrnil tudi kritike, povezane s sprejetjem enostranske izjave Hrvaške, in ponovil, da je edini pomemben dokument sporazum, ne glede na vse sprejete izjave.

Janša je poudaril, da tretji člen sporazuma določa, da arbitražno sodišče določi mejo med državama na kopnem in na morju po načelih mednarodnega prava. Sodišče bo tako zarisalo mejo po sredini Piranskega zaliva vse tja do italijanske meje, je napovedal.

"Jaz sem ponosen na to"
Hkrati je prepričan, da je Pahorju uspelo spraviti Slovenijo do tega, da sta vladi obeh držav na isti strani, stroka in, kot upa, tudi večina javnosti pa na drugi. "Namesto da bi se prepirali s Hrvaško, se prepiramo med sabo," je dejal Janša. "In jaz sem ponosen na to," je odgovoril Pahor (dobre odnose s Hrvaško op.a) in ponovil, da je vlada Slovenijo pripeljala v dober položaj za rešitev mejnega vprašanja.

Slovenija zgodovinsko veliko zgubila, Hrvaška pa pridobila
Predsednik SDS-a je nato poudaril pomen širšega dogovarjanja onkraj ozkih sodnih določitev. Ko je bila namreč določena razmejitev med Italijo in Jugoslavijo na pariški konferenci leta 1947, je Hrvaška zaokrožila svoje ozemlje, saj je dobila celotno Dalmacijo in otoke, prav tako pa je dobila Istro, ki je nikoli ni imela. Slovenija pa je izgubila obalo med Tržičem in Trstom, ki jo je imela že stoletja, prav tako pa tudi Trst in Gorico.

Če že ne takrat, bi morali zdaj upoštevati to zgodovinsko krivico in zato bi morala Hrvaška priznati, da je 47. leta dobila več, in bi v tem duhu reševali tudi ta sporazum.

Pahor je potrdil, da smo zgodovinsko veliko izgubili, a hkrati bi morala oba priznati, da sta določila, da je izhodiščni datum 25. 6. 1991, in ne leto 1918, kot je zahteval predsednik SNS-a Zmago Jelinčič.

"Junction" še vedno v središču spora
Premier je ob tem še poudaril, da so z umestitvijo besede "junction" v sporazum dosegli veliko zmago, saj so morali Hrvati pred svojo javnostjo izdati posebno izjavo, da bi se od skupne odločitve nekako distancirali. Prav tako je pojasnil, da sporazum preprečuje, da bi sodišče doseglo rešitev stika.

Pahor izkoristil proslavo za kampanjo
Janša in Pahor sta se dotaknila tudi referendumske kampanje. "Kdo bo plačal proslavo na Pogačarjevem trgu?" je začel Janša in Pahorju očital, da je proslavo izkoristil za nagovarjanje volivcev. Opozoril je, da bi morali imeti vsi pravico predstaviti argumente. "Brez zamere," je žogico vrnil Pahor,"dan Evrope je bil včeraj", in poudaril, da je bila Evropa utemeljena na iskanju podobnosti v razlikah, kar je po njegovem mnenju tudi bistvo slovensko-hrvaškega spora.

Pogovor je vodil odgovorni urednik informativnega programa TV Slovenija Rajko Gerič.