Slovenski predsednik Borut Pahor je izpostavil "sijajno nadaljevanje odnosov med Slovenijo in Madžarsko", kar po njegovih besedah simbolizira tudi to, da je madžarska predsednica za prvi uradni obisk po nastopu funkcije izbrala Slovenijo. "Tudi če vsi naši prijatelji niso enakih misli in stališč kot mi, posebej za sosednje države velja, da si morajo prizadevati za medsebojno razumevanje, spoštovanje in sodelovanje," je dodal.

Novak je omenila skrb za pravice manjšinskih skupnosti. "Dolžni smo poskrbeti za pravice obeh manjšin v obeh državah, vsi skupaj kot Evropejci pa za ozračje sožitja in strpnosti," je ob tem dejal Pahor in opomnil pomen evropske enotnosti ob ruski invaziji v Ukrajini in dejal, da "mora biti EU čim bolj enoten v spopadanju s konsekvencami te vojne, če želimo, da se logika reševanja sporov z uporabo sile ne bi nadaljevala".

Novak je opozorila na posledice vojne za Evropo, med drugim na področju energetike, in poudarila željo Madžarske po čimprejšnjem končanju konflikta po mirni poti. Pahor pa je poudaril potrebo po delovanju v smeri "pravičnega miru". "Menim, da bo vojna v Ukrajini zaradi svojega trajanja in narave proizvedla novo blokovsko delitev," je še dejal Pahor. Če se bo to zgodilo, bo pomembno, "na kateri strani geopolitične ločnice se bo znašel Zahodni Balkan", je dodal.

Na vprašanje glede nedavnih odločitev sodišč v Sloveniji in v EU-ja sta komentirala tudi pravice skupnosti LGBTQ. Pahor je podprl "pravice manjšin, ki nikakor ne ogrožajo pravic večine", Novak pa je dejala, da bo "Madžarska vedno spoštovala odločitve Evropskega sodišča", za podrobnejše odgovore o domnevno sporni madžarski zakonodaji na tem področju pa bo po njenih besedah treba počakati na razvoj dogodkov.

Glede odstranjevanja ograje na slovensko-hrvaški meji je Pahor dejal, da je "vlada verjetno presodila, da v trenutnih razmerah ni potrebe po tehničnih ovirah na meji". Madžarska predsednica je dodala, da gre za "suvereno odločitev suverene države", Madžarska pa sicer opaža naraščajoče "migracijske pritiske", zato bo ograje in okrepljen nadzor na svojih mejah ohranila.

Na vprašanje o delitvah znotraj EU-ja in povezovanja Slovenije z Višegrajsko skupino pa je Pahor diplomatsko dejal, da je to "sestavni del zunanjepolitične strategije". Vsekakor je po njegovem mnenju pomembno, da Slovenija ostane del jedrne Evrope, ob tem pa ne podcenjuje pomena odnosov z državami srednje in vzhodne Evrope. Temu je pritrdila tudi Novak, ki je dodala, da "imamo marsikatero skupno danost in interese".

Srečanje s premierjem in predsednico DZ-ja

Novak se je srečala še s predsednico DZ-ja Urško Klakočar Zupančič in premierjem Robertom Golobom, s katerim sta govorila predvsem o bilateralnih odnosih in svetovnih izzivih, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Posebno pozornost sta namenila čimprejšnjemu končanju ruske agresije na Ukrajino, ena izmed ključnih tem pa je bila tudi energetska kriza, povezana z zmanjšanjem dobave ruskih energentov, in zagotavljanje energetske varnosti. Golob se je posebej zavzel za spodbujanje naložb v zeleni prehod in predlagal sklenitev sporazuma med državama na tem področju.

Zavzela sta se tudi za nadaljnjo krepitev političnega in gospodarskega sodelovanja med državama in izrazila zadovoljstvo nad sodelovanjem na področju manjšinskih vprašanj. Obisk bo madžarska predsednica končala v Lendavi, kjer se bo skupaj s predsednikom Pahorjem srečala s predstavniki slovenske in madžarske narodne skupnosti na obeh straneh meje.