Predsednik države Borut Pahor je za danes načrtoval delovni obisk pri voditeljih institucij Evropske unije, a se je zaradi omejitve potovanj s ciljem zajezitve novega koronavirusa s predsednico komisije in visokim zunanjepolitičnim predstavnikom Unije Josepom Borrellom pogovarjal na videokonferencah. Po telefonu se je pogovoril tudi s predsednikom Evropskega parlamenta Davidom Sassolijem.

Sorodna novica Tonin: Vse sile usmerjamo v to, da bo zaščitne opreme kmalu dovolj za vse

V pogovoru s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen je predsednik pozval h kar najhitrejšemu postopku izpeljave javnih naročil za nakup medicinske opreme. Von der Leynova je po navedbah predsednikovega urada povedala, da je najkrajši možni rok za prijavo ponudnikov šest dni, vendar je težava na strani ponudbe.

Trenutno so v teku tri skupna javna naročila za zaščitne maske, respiratorje in laboratorijsko opremo, pri katerih sodeluje večina članic. Pri vseh sodeluje tudi Slovenija. Postopki so v različnih fazah. V komisiji za zdaj nočejo govoriti o količinah opreme, ki naj bi jo članice naročile.

Pahor in von der Leynova sta se po navedbah predsednikovega urada strinjala, da bo pandemija novega koronavirusa upočasnila gospodarsko rast, na kar se je treba pripraviti. Predsednica je predstavila ključne ukrepe na področju državnih pomoči ter pakta stabilnosti in rasti, s pomočjo katerih lahko države same ukrepajo, da zaščitijo predvsem mala in srednja podjetja.

Tudi druga pomembna vprašanja: migracije, proračun ...

Poleg tega sta soglašala, da se niti v teh težkih časih ne sme pozabiti na druga pomembna vprašanja, med katerimi so predvsem problematika nezakonitih migracij, pogajanja o večletnem proračunu EU-ja, podnebna prihodnost, digitalizacija in širitev EU-ja.

Pahor je von der Leynovo seznanil s skupnim pismom voditeljev držav procesa Brdo-Brioni, ki pozivajo Evropski svet, naj določi datum za začetek pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo ter za nadaljevanje pogajanj z drugimi državami kandidatkami.

Pismo je podpisalo sedem voditeljev. Pahor je pojasnil, da ga je predsednik Kosova Hashim Thaci obvestil, da poziv sicer podpira, vendar pisma ne bo podpisal, ker so se drugi voditelji odločili, da se v tem pozivu osredotočijo na Severno Makedonijo in Albanijo, Thaci pa je vztrajal, da bi dodali tudi poziv za vizumsko liberalizacijo za Kosovo.

Pahor je predsednico Evropske komisije povabil tudi, naj se udeleži enega od prihodnjih srečanj pobude.

S skupnim pismom voditeljev procesa Brdo-Brioni je Pahor seznanil tudi Borrella, s katerim se je pogovoril na ločeni videokonferenci.

Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije ga je nekoliko podrobneje seznanil z aktualnimi ukrepi EU-ja glede novega koronavirusa, predvsem s prizadevanji za vrnitev državljanov članic EU-ja iz tretjih držav, so še sporočili iz predsednikovega urada.

Posvetovala sta se tudi o migracijski krizi, odnosih EU-ja s Turčijo ter o razmerah na Zahodnem Balkanu. V povezavi z dogajanji na grško-turški meji sta soglašala, da se Turčija sooča z velikimi izzivi glede migrantov in ji je treba pomagati, kar EU na podlagi dogovora iz leta 2016 tudi počne, pri čemer nič ne upravičuje uporabe migrantov za pritisk na EU.

Borrell je tvitnil, da sta s Pahorjem govorila o odzivanju na pandemijo koronavirusa, vključno z usklajevanjem in solidarnostjo na ravni EU-ja ter z Zahodnim Balkanom in drugimi partnerji, o migracijah ter o potrebi po začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo.

Tudi s Sassolijem sta v telefonskem pogovoru izmenjala stališča o spopadu s pandemijo novega koronavirusa. Predsednik parlamenta je Pahorja obvestil, da bo naslednje zasedanje Evropskega parlamenta v Bruslju skoraj v celoti namenjeno temu problemu. Zavzela sta se za čim učinkovitejši in enotnejši odziv v EU-ju.