"To ne bo prireditev, to ne bo dan, ki bo pomemben samo za Celovec, za Slovence in Avstrijce, ampak bo dan, ki bo pomemben za vso Evropo in Evropejce," je na skupni novinarski konferenci s Kaiserjem v Celovcu povedal Pahor.

"Za vse tiste, ki jim je mar za Evropo, ker zagotavlja mir in blaginjo nam in našim otrokom, za tiste, ki jih skrbi morda v teh zapletenih časih za njeno usodo, bo 10. oktober dal sporočilo, da tukaj živimo ljudje, ki v to verjamemo in bomo storili vse za to, da ji damo novega navdiha, novega življenja," je še poudaril.

Koroški deželni glavar je poudaril, da se zaveda zgodovinskega pomena, ki ga predstavlja 10. oktober. "Prav tako odgovornosti, da imamo veliko priložnost v deželni zgodovini, da skupaj pokažemo, da smo Evropejci, da imamo skupne korenine in da pokažemo, da je iz nekdanje regije spora postala regija miru in sodelovanja v osrčju Evrope," je dodal.

"10. oktobra 2020 bomo pokazali, da smo se nekaj naučili iz preteklosti in da je lahko prihodnost vseh ljudi samo skupna, zlasti tam, kjer smo dejansko imeli skupno zgodovino," je poudaril.

Pahor: Priložnost za oba naroda, da pogledata naprej

Pahor je predtem v izjavi za novinarje po srečanju s predstavniki slovenske manjšine v Avstriji dejal, da prevladuje skupno stališče, da je zaznamovanje obletnice plebiscita priložnost za ta prostor, za oba naroda, za obe državi, da pogledata naprej v luči stoletnih izkušenj za nazaj.

"Da bi bilo doživetje bolj občuteno z obeh strani, seveda, slovenska manjšina upravičeno, tako v luči obljub, ki so bile dane neposredno po samem plebiscitu, pa tudi v avstrijski državni pogodbi in manjšinskem zakonu, pričakuje, da bo avstrijska država izpolnila nekaj njihovih pričakovanj," je še povedal.

Pahor je še napovedal, da ga bo 10. oktobra avstrijski kolega Alexander Van der Bellen gostil na uradnem obisku. Med drugim bo potekala spominska slovesnost z govori, obiskala pa bosta tudi nekatera simbolična mesta. "Vse to bo potekalo v luči tega, da se dokaže osebna privrženost avstrijskega zveznega predsednika in dolžnost države, da se izpolni nekatere pričakovanja, ki jih imajo Slovenci do avstrijskih zveznih in deželnih oblasti," je poudaril Pahor.

Plebiscit, ki je na avstrijskem Koroškem potekal 10. oktobra 1920 v skladu z odločitvami pariške mirovne konference, je določil mejo med tedanjo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Avstrijo. Zaradi izidov plebiscita je del slovenskega naroda dve leti po prvi svetovni vojni ostal v Avstriji.