Anton Panjan, predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani, je na novinarski konferenci pojasnil, da je zgodba o družini, ki so ji zaradi 124 evrov dolga zarubili hišo, proti pričakovanjem dvignila veliko prahu.

Primer Vaskrsićevih ni osamljen
Poudaril je, da jim je žal za tako usodo družine, vendar je bilo postopanje Okrajnega sodišča v Litiji pravilno in zakonito. Kot je dejal, je v postopku izvršbe upnik tisti, ki je gospodar postopka, sodišče pa je vezano na njegove predloge.

V tem primeru je bila najprej predlagana izvršba na premičnine, ki je bila neuspešna, zato se je začel postopek izvršbe na nepremičnine, ki bi ga lahko, če bi to predlagal upnik, sodišče začelo kar takoj, brez drugih predhodnih "milejših" oblik rubljenja.

Po Panjanovih besedah primer Vaskrsićevih ni osamljen, saj Okrajno sodišče v Ljubljani trenutno vodi 67 postopkov nepremičninskih izvršb, pri katerih je glavnica dolga manjša od 100 evrov. Po poročanju časnika Večer je takšnih izvršb na mariborskem področju 108.

Panjan priznava: Gre za nesorazmerje
Dolžnik je bil po njegovem mnenju v omenjenem primeru ignorantski do sodnih pošiljk, "kar je lahko velika šola za vse". Zoran Vaskrsić naj bi se namreč odzval šele na peti sklep o odmiku nepremičnine kupcu, na predhodne odredbe o prodaji hiše pa se ni odzval.

Panjan je pojasnil, da sodnica druge možnosti postopanja ni imela in da je bila zadeva v medijih predstavljena povsem nepravilno. Ob tem je priznal, da gre za absolutno nesorazmerje, vendar je bilo postopanje sodišča ne glede na to pravično in zakonito.

Sodstvo je na zakonodajno vejo oblasti že naslovil pobude za spremembo zakonodaje in določitev spodnjega limita nepremičninske izvršbe, vendar zakonodajalec pobude z obrazložitvijo, da gre za postopek, ki ščiti upnika, še ni sprejel.

Belak: Upnik lahko predlaga poplačilo na različne načine
"Naloga sodišča v izvršilnih zadevah je, da na predlog upnika, ki sodišču posreduje ustrezno listino (najpogosteje neplačani račun), dovoli, da se (dolg, op. a.) poplača iz premoženja, ki ga ima dolžnik. Upnik lahko predlaga poplačilo na različne načine, bodisi z rubežem in prenosom denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik pri bankah, ki jih dolžnik prejema od svojega delodajalca ali drugega izplačevalca (npr. ZPIZ-a), s prodajo vrednostnih papirjev, bodisi na način, da se dolžniku zarubi premičnina ali nepremičnina, ki se nato proda na dražbi," je za Večer pojasnil predsednik celjskega okrožnega sodišča Darko Belak.

"Iz kupnine se nato poplača upnik, preostanek kupnine pa se nakaže dolžniku. Upnik lahko predlaga izvršbo na katerega koli od zgoraj opisanih načinov," je še dodal.