Vse od začetka marca, ko je vodstvu slovenske Katoliške cerkve poslal prvi javni poziv, Knavs še ni prejel odgovora. Mariborska nadškofija pa vsebine pisma tudi danes ni komentirala.

Obžalovanje ni dovolj
"Čutim moralno dolžnost, da vam znova pišem in izrazim mnenje, ki ga z menoj delijo tudi številni duhovniki in verniki, ki so mi v tem času pisali ali pa smo se osebno srečali, da namreč zgolj obžalovanje zaradi kršenja 'načel konservativnega in varnega gospodarjenja' ... po našem globokem prepričanju vendarle ni dovolj," je zapisal v svojem pismu.
Knavs je prepričan - in to je poudaril v drugem pismu -, da je bil zaradi "hudega ekonomskega pohlepa" pri vodenju cerkvenih gospodarskih družb Zvon 1 in Zvon 2, v katerih je imelo deleže in prihranke več deset tisoč vernikov, storjen "greh zoper pravičnost".
Sklad za poplačilo napačnih naložb?
Komisija se je v odzivu na prvo pismo z Bogdanom Knavsom strinjala, da je bilo poslovanje mariborske nadškofije neprimerno in v nasprotju z načeli varnega gospodarjenja. V drugi točki so zapisali, da so med ljudmi, odgovornimi za nastali položaj, škof ordinarij, nadškofijski ekonom, zbor svetovalcev in gospodarski svet mariborske nadškofije.
O nadaljnjih sankcijah naj bi odločal nadškof Turnšek, ko bodo opravljeni sodni postopki. Knavs pa kot rešitev predlaga vzpostavitev posebnega cerkvenega solidarnostnega sklada za poplačilo delničarjev, v katerega bi vpleteni vplačali svoje osebne dohodke, prav tako pa poziva, naj Cerkev razmisli, katere naložbe in nepremičnine niso nujne za njeno delovanje, in jih nameni za vzpostavitev socialne pravičnosti.