Po besedah ministrice za javno upravo naj bi nov zakon vzpostavil sistemski okvir, ki bo omogočal vzpostavitev sistema negospodarskih služb in njihovih izvajalcev, ki bodo uporabnikom zagotavljale trajen in nemoten dostop do blaga in storitev, predvsem pa pogoje, da se dejavnost negospodarskih družb izvaja tako, da je zagotovljena njihova primernost, ustrezna kakovost ter učinkovitost izvajalcev.
Zmanjšanje pristojnosti ustanovitelja zavoda
Kot je povedala Pavlinič Krebsova, predlog zakon predvideva zmanjšanje pristojnosti ustanovitelja zavoda, torej države oz. lokalne skupnosti, pri njegovem upravljanu. Tako naj bi bile naloge in odgovornosti pri vodenju javnih zavodov jasneje določene.
Zakon določa, kdo so lahko izvajalci negospodarskih javnih služb
"Zakon izrecno določa, da se dejavnost javne negospodarske službe opravlja kot nepridobitna dejavnost, kar pomeni, da poslovanje izvajalcev ni usmerjeno k maksimiranju presežkov, ne glede na to, v kakšni statusni obliki delujejo," pravi Pavlinič Krebsova in dodaja, da zakon tudi predpisuje, kdo so lahko izvajalci negospodarskih javnih služb. Cilj zakona je tudi opredelitev nalog in odgovornosti nadzornega sveta in direktorja oziroma uprave zavoda ter njuno medsebojno razmerje.
Ureditev statusa javnih in zasebnih zavodov
Nov zakon dopušča, da se javna služba izvaja v kateri koli statusni obliki, če izvajalec izpolnjuje pogoje in si za to pridobi koncesijo. Zakon bo tudi uredil status javnih in zasebnih zavodov. Slednji so se po ministričinih besedah do zdaj ustanavljali za vse vrste dejavnosti, z novim zakonom pa se bodo lahko ustanovili izključno za izvajanje dejavnosti negospodarskih javnih služb.
Pomembna novost, ki jo prinaša predlog zakona, je med drugim tudi zahteva po jasnem razlikovanju med temeljnimi in dopolnilnimi dejavnostmi, ki jih opravlja javni zavod. "Analiza namreč kaže, da zavodi ne vodijo transparentnih bilanc prihodkov iz dopolnilne dejavnosti," pravi Pavlinič Krebsova.
Celoten osnutek zakona o negospodarskih javnih službah lahko preberete tukaj.
Rok za uveljavitev sprememb je tri leta
Zakon ureja tudi odnose z uporabniki, s čimer sledi ustavnemu načelu sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, je povedala ministrica. Dodala je, da bo morala uprava zavoda vsako leto obravnavati pripombe na njegovo delovanje oz. storitve in se do njih opredeliti.
Ministrica je ob koncu predstavitve, s katero je zakon prešel v dvomesečno javno razpravo, poudarila, da je rok za uveljavitev sprememb tri leta po uveljavitvi zakona.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje