Najhuje je še zmeraj v ljubljanskem zaporu, ki je skoraj 200-odstotno zapolnjen. Razmere za zaprte so se zaradi tega in dotrajanosti stavbe na Povšetovi ulici tako poslabšali, da ne zadostujejo več minimalnim standardom, na kar je opozorilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. Medtem se v Dobrunjah ob Litijski cesti že izrisuje končna podoba novega ljubljanskega zapora. Preverili smo, kako poteka gradnja.

Na Povšetovi ulici ima ljubljanski moški zapor svoje prostore že od decembra 1962, a kot ob našem obisku pove direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana Denis Perše, ti že od začetka niso bili primerni za zapor.

V ljubljanskem zaporu biva 261 zapornikov, kar pomeni več kot 193-odstotno zasedenost. "Od tega je 61 odstotkov zaprtih oseb tujcev," pravi direktor zapora Perše, in doda: "tudi predstavnike vlade opozarjamo, da bo potrebno najti ustrezne rešitve, saj je tudi zaradi nezakonitih prehodov meja preobremenjen celotni sistem izvrševanja kazenskih sankcij.”

Po varnostnem pregledu nas popelje v tretje nadstropje stavbe, kjer so skupinske sobe. "Vse sobe so polno zasedene," nam pojasni. V sobah za štiri osebe zaradi prezasedenosti stavbe zdaj prebiva po šest zapornikov, samske sobe pa imajo že dolgo po dve postelji. "Kot vidite, so razmere poleti še bolj zahtevne. Zaradi dotrajanosti električnega sistema, ki ne zdrži nobenih dodatnih klimatskih naprav, smo zdaj zaprtim osebam v skupinskih sobah dovolili še drugi ventilator, nekaj smo jih postavili tudi po hodnikih."

Po obdobju epidemije, ko so zaprti zaradi epidemioloških ukrepov vse obroke v dnevu jedli v sobah, se je ta praksa tudi zaradi varnostnega vidika ohranila. "Žal pa skupinske sobe ostajajo neprimerne, da bi lahko obsojeni povsem normalno pojedli obrok," dodaja Perše. Zdaj je glavnina sob na Povšetovi čez dan znotraj posamičnega oddelka, kljub kadrovskemu pomanjkanju, odklenjena. Kot pravi Perše, je to "poleg dovoljšnega osebnega prostora in aktivnosti za zaprte pomemben vidik pri presoji ustreznosti pogojev prestajanja kazni."

Slovenija je zaradi neustreznih bivalnih razmer zaprtih oseb na podlagi sodb Evropskega sodišča za človekove pravice že plačala odškodnine v višini nad 360.000 evrov, povedo na Ministrstvu za pravosodje. Da so razmere resnično slabe, javno opozarja tudi Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja (CPT), ki je za letos napovedal obisk države, kar pomeni, da bo izvedel tudi naključno kontrolo več slovenskih zaporov. "Odbor nas že več kot dvajset let opozarja na slabe razmere v našem sistemu in lahko rečem, da Slovenija resnično plačuje davek za to, vendar verjamem, da bo nov zapor zmanjšal možnosti za odškodnine," pravi prvi mož Povšetove.

V Dobrunjah nov zapor za 388 zapornikov

Novi ljubljanski zapor se bo razprostiral v Dobrunjah na površini petih hektarjev, celotni stavbni kompleks pa je načrtovan za 388 zaprtih oseb, od tega bo v ločeni stavbi na odprtem oddelku 60 obsojenih. Glavna stavba bo imela bistveno večji glavni vhod od obstoječega, za zaposlene pa je zamišljen tudi ločen vhod. Posebnost novogradnje je tudi nova dvorana za potrebe sodnih postopkov, pojasnjuje vodja oddelka za varnost v ljubljanskem zaporu Andrej Kužnik: “Tukaj bodo lahko sodišča izvajala tudi določene obravnave, kar bo vsekakor razbremenilo pravosodne policiste pri privedbah na sodišče.”

Bivalni kompleks novega zapora je razdeljen na 23 modulov: 18 večjih in pet manjših. Večji moduli bodo imeli 11 bivalnih prostorov (sedem samskih sob, tri dvoposteljne sobe in eno štiriposteljno sobo) in dnevni prostor z izhodom na sprehajališče. “Glede na organizacijo dela bomo, če bo sistem zdržal in ne bo varnostnih incidentov, med seboj čez dan povezali štiri module, kar pomeni, da se bodo lahko zaprte osebe prosto gibale med njimi,” pristavi Kužnik. Takšen večji modul bi bil za 16 zaprtih. “Imeli bomo tudi modul za nego oziroma bolnišnični modul, kjer bo lahko hkrati nameščenih 12 oseb”, dodaja Kužnik. Na voljo jim bodo notranje in zunanje športne površine, prostor za duhovno oskrbo in vrt za pridelavo različnih vrtnin. Okna ne bodo imela rešetk, a bodo vseprisotni najsodobnejši sistemi varovanja. Kateri?

“Podrobnosti seveda ne moremo razkriti, bomo pa imeli sisteme tehničnega varovanja, kot je videosistem v kombinaciji z radarskim sistemom zaznave premikanja. Ta bo nameščena tudi na žičnati ograji,” odgovarja vodja oddelka za varnost.

Ministrstvo za pravosodje je avgusta 2022 s podjetjem CGP d.d. Novo mesto kot vodilnim partnerjem ter s partnerjema Kolektor Koling d.o.o. in Pomgrad d.d. podpisalo pogodbo v višini 72.981.369,27 evra z DDV, do zdaj so izvajalcem izplačali 30.809.792,09 evra. Število ljudi, ki sodelujejo pri gradnji, je iz dneva v dan različno, v povprečju pa je na gradbišču približno 60 delavcev. Zato so se v javnosti pojavile kritike, češ da nov zapor spominja na luksuzne namestitve. “Prej kot luksuzni je to človeku dostojen objekt. Predvsem bomo lahko pravosodnim policistom in preostalim zaposlenim, ki se zdaj dnevno srečujejo s številnimi stiskami, zagotovili varnejše delovno okolje. Več bo manevrskega prostora pri premeščanju tako imenovanih bolj varnostno zahtevnih zaprtih oseb,” pa pravi Perše. “Država je v času izvrševanja zaporne kazni posamezniku dolžna zagotoviti ustrezne razmere, ki omogočajo dostojno prestajanje kazni in spoštovanje človekovih pravic,” pa kritike zavračajo na pravosodnem ministrstvu.

Novost za zaposlene je tudi izobraževalni center v ločeni stavbi, kjer se bodo usposabljali
zaposleni na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. “Tukaj se bodo lahko med drugim usposabljali pravosodni policisti, ki se zdaj izobražujejo ločeno na različnih lokacijah,” pojasnjuje Andrej Kužnik.

Konec gradnje je predviden v sredini naslednjega leta, vse zaprte na Povšetovi pa naj bi v nove prostore preselili septembra prihodnje leto. Usoda dotrajane stavbe na Povšetovi do takrat ostaja neznana.