S predlogom vladne novele zakona o nalogah in pooblastilih policije se obstoječa zakonodaja usklajuje s pravnim redom EU-ja, zahtevami sodišča EU-ja in z odločbo ustavnega sodišča glede podaljšanja ukrepa prepovedi približevanja določeni osebi, kraju ali območju. Zagotavlja tudi učinkovitejše delovanje policije, lažje delo sodišč in večjo zaščito žrtvam nasilja.

Glede večje zaščite žrtev nasilja predlog novele določa nov rok za vložitev predloga za podaljšanje ukrepa približevanja. Če obstoji utemeljen razlog za sum, da bo kršilec nadaljeval ogrožanje tudi po preteku 15 dni, za katere je bila izrečena prepoved približevanja osebi ali kraju, lahko oškodovanec najmanj tri dni pred iztekom ukrepa predlaga preiskovalnemu sodniku podaljšanje ukrepa za do 60 dni. Lahko ga vloži tudi pozneje, pred iztekom ukrepa, če zato obstajajo utemeljeni razlogi.

Med okoliščinami, ki nakazujejo, da bo kršilec nadaljeval ogrožanje, novela določa neupoštevanje prepovedi približevanja, izrečeno globo ali odrejeno pridržanje zaradi neupoštevanja prepovedi, ugotovljeno nadlegovanje po komunikacijskih sredstvih in grožnje kršilca oškodovancu, poslane tretjim osebam. Prepoved približevanja določeni osebi, kraju ali območju bo policija po novem lahko izrekla tudi zaradi hujšega ogrožanja zdravja žrtve.

Predlog zaostruje tudi ukrepe z zvezi z nasiljem na športnih prireditvah. Kršilcu, za katerega predvideva, da bi lahko nadaljeval kršitve, bo policist lahko izrekel ukrep prepovedi udeležbe na športnih prireditvah za pet let. Prepoved se bo lahko nanašala tudi na približevanje športnemu objektu. Višje pa so tudi globe v primeru neupoštevanja tega ukrepa, in sicer od 2000 do 5000 evrov.

Predlog določa tudi postopek, kako policist ugotavlja identiteto osebe, ki jo ustavi. Po zdajšnji ureditvi mora policist osebi pojasniti razloge ustavitve, po novem pa bo lahko policist to storil tudi pozneje, če okoliščine onemogočajo takojšnje pojasnilo razlogov izvedbe policijskega postopka.

Poklukar: Gre za implementacijo prava EU-ja

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je med cilji predloga na seji navedel implementacijo prava EU-ja in odločbo ustavnega sodišča, večjo zaščito žrtev nasilja in ostrejše ukrepe v zvezi z nasiljem na športnih prireditvah.

"Ne želimo si, da športne tribune postajajo urbana bojišča ene ali druge navijaške skupine. To je nedopustno, zato kot družba moramo ukrepati," je poudaril minister, ki že celo leto opaža, da se nasilje na športnih prireditvah stopnjuje.

Andrej Kosi (SDS) je opozoril, da za nasilje niso krivi le huligani, ampak tudi organizatorji športnih prireditev in krovne športne organizacije, ki s svojim delovanjem spodbujajo nezadovoljstvo med navijači. Opozoril je tudi na slabe razmere v policiji. Priča smo politizaciji policije, ki se spreminja v orodje za politično diskreditacijo, vse to pa vpliva na njeno ustrezno in strokovno delovanje, je poudaril. V imenu poslanske skupine SDS je povedal, da predlogu novele ne nasprotujejo, ker pa imajo določene pomisleke, ga tudi ne bodo podprli.

Vida Čadonič Špelič pa vidi težavo v tem, da je policija slabo vodena. Po mnenju NSi-ja ima policija dovolj splošnih pooblastil za izvajanje svojih nalog, bi pa bila potrebna razprava v okviru procesne zakonodaje, torej zakona o kazenskem postopku ali kazenskem zakoniku, je poudarila. Sprašuje se tudi, zakaj vidi vlada težave le v razgrajaških huliganih na športnih prireditvah, ne vidi pa nasilja posameznih pripadnikov romske skupnosti ali nasilnega obnašanja migrantov. V NSi-ju bodo predlogu novele nasprotovali.

Podporo predlogu novele so napovedali v koalicijskih poslanskih skupinah. V SD-ju pozdravljajo usmeritev novele v modernizacijo delovanja policije in hkratno prepoznavanje izzivov glede varovanja človekovih pravic in transparentnega delovanja policijskih organov.

Matej Tašner Vatovec (Levica) pa je med drugim izrazil pričakovanje, da bo novela prinesla tudi učinkovitejše in pravočasno ukrepanje policije v zvezi z zaščito žrtev nasilja, tako da bodo preprečene situacije, ki se prepogosto končajo s hujšimi poškodbami, pogosto pa celo s smrtjo.

V Svobodi menijo, da je novela pomemben korak v smeri sodobnega, učinkovitega in pravičnega delovanja policije, je poudaril Branko Zlobko.

Poslanci bodo o predlogu novele zakona odločali v četrtek.

Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo

Poslanci so po skrajšanem postopku opravil tudi razpravo o zakonu o dopolnitvi zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Zakon so podprle koalicijske stranke, medtem v opozicijskih strankah menijo, da zakon z uredbo o določitvi minimalnega urnega plačila za opravljanje storitve samozaposlenih daje preveč pristojnosti izvršilni veji oblasti.

Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan je v uvodu predstavil dopolnitev zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki je po njegovih besedah izrednega pomena za izboljšanje delovnih razmer in socialnega položaja samozaposlenih v kulturi. Kot je povedal, je predlagana dopolnitev zakona eden od pomembnejših korakov boja proti prekarnemu položaju samozaposlenih v kulturi, z njo pa Slovenija postavlja primer dobre prakse varstva pravic prekarnih delavcev ne le doma, ampak tudi v celotni Evropski uniji.

Dopolnitev zakona po besedah Rusjana natančno in operativno določa izvajanje že veljavne ureditve, da je treba samozaposlenim v kulturi za delo v javnih zavodih zagotoviti primerljivo plačilo za enako delo, ki ga opravijo zaposleni v javnem zavodu ali agenciji, s katerim samozaposleni sodelujejo. Prinaša tudi kolektivno ureditev izhodiščne urne postavke dela ter vladno uredbo s shemo primerljivih delovnih mest med samozaposlenimi in javnimi uslužbenci, višino obtežitvenega faktorja in začetno višino plačila. Zakon še predvideva, da se bo minimalna začetna višina plačila enkrat letno usklajevala z višino plač v javnem sektorju na podlagi odredbe ministra za kulturo, bo pa morala vlada pred sprejetjem ali spreminjanjem uredbe pridobiti mnenje reprezentativnih sindikatov v kulturi.

Nasprotovanje SDS-a in NSi-ja

Prav omenjena uredba je sprožila največje nasprotovanje pri opozicijskih SDS-u in NSi-ju, ki sta tudi vložili svoji dopolnili, ki predvidevata črtanje 1. in 2. člena zakona.

Predstavnika obeh opozicijskih strank, SDS in NSi, sta v razpravi menila, da zakon z uredbo o določitvi minimalnega urnega plačila za opravljanje storitve samozaposlenih v kulturi daje preveliko pristojnost izvršilni veji oblasti. Prav tako naj bil zakon po njuni oceni diskriminatoren tako do zaposlenih v javnem sektorju kot podjetnikov.

Poslanske skupine vladajoče koalicije SD, Levica in Svoboda so na drugi strani zakon podprle.
Po besedah Andreja Hoivika v poslanski skupini SDS sicer zagovarjajo vsakršno prenovo zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo in da je vsak delavec za svoje delo ustrezno plačan, a ga je med drugim zmotilo, da predlagana novela pristojnosti določitve plačnih razredov, predvsem minimalnih tarif, podeljuje neposredno vladi oz. ministrici za kulturo. To bo po njegovem omogočalo, da bo lahko vsakokratna vlada z uredbo populistično nagrajevala ali kaznovala delo samozaposlenih v kulturi.

Jožef Horvat je povedal, da se v NSi-ju strinjajo z ureditvijo statusa samozaposlenih v kulturi, a bi morali po njegovem v okviru plačevanja nadomestil prispevkov samozaposlenim v kulturi najprej uvesti ločnico med spodbujanjem vrhunske kakovosti na eni strani in socialnim korektivom pri plačilu prispevkov na drugi strani. Menil je še, da dopolnitev zakona prinaša zgolj dobrobit za peščico državljanov.

Žnidaršič: Krepitev kulture in družbe kot celote

V imenu poslanske skupine SD-ja je Jonas Žnidaršič med drugim menil, da dopolnitve prinašajo ne le krepitev kulturnega sektorja, temveč tudi družbe kot celote. Tatjana Greif je v imenu poslanske skupine Levica spomnila, da samozaposleni v kulturi v nasprotju z redno zaposlenimi sami plačujejo določene stroške, zato zakon prinaša obtežitveni faktor, t. i. količnik za prekarnost, ki bo zagotovil pošteno primerljivost plačila.

Alma Intihar, ki je predstavila stališče poslanske skupine Svoboda, je med drugim opozorila, da je širši ekonomski in socialni status samozaposlenih v kulturi izrazito neugoden, kultura kot panoga pa je ena najbolj prekariziranih pri nas. Ob tem se je oprla na analizo podatkov finančne uprave za leto 2021, ki je pokazala, da je 37 odstotkov samozaposlenih v kulturi zaslužilo manj od bruto minimalne plače, 80 odstotkov pa manj od bruto povprečne plače v Sloveniji.

Dopolnitev zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo je matični odbor za kulturo obravnaval na svoji zadnji redni seji, na kateri so sprejeli amandmaje poslanskih skupin koalicije ter amandma odbora, ki se nanašajo na uvedbo t. i. protidumpinške klavzule.

Poslanci bodo glasovanje tudi o tem zakonu opravili v četrtek.

SDS-ov predlog predplačil ni uspel

Predlog novele zakona, s katerim je SDS predlagal, da prejemnikom predplačil za obnovo avgusta 2023 poplavljenih hiš do višine 20.000 evrov ne bi bilo treba predložiti dokazil, je v DZ-ju končal zakonodajno pot.

Ministrstvo za naravne vire je avgusta lani začelo pošiljati pozive lastnikom v poplavah avgusta 2023 poškodovanih stavb, ki so prejeli predplačila za stroške obnove, naj predložijo dokazila za dodelitev sredstev. Po mnenju poslanske skupine SDS se v zvezi s predložitvijo dokazil v praksi pojavljajo težave, saj mnogi prizadeti nimajo računov. Večina je namreč stanovanj obnavljala v lastni režiji in z medsosedsko pomočjo.

SDS je želel s predlogom novele zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 urediti, da bi se prejeto predplačilo za obnovo v znesku do vključno 20.000 evrov štelo kot osebno in nujno delo, ki je namenjeno odstranjevanju posledic naravnih nesreč in za katerega ni treba predložiti dokazil. Namesto tega naj bi prejemnik podal izjavo s popisom opravljenih nujnih del in porabljenega materiala za odstranitev posledic naravne nesreče.

Kot je v imenu predlagatelja izpostavil poslanec SDS-a Jožef Jelen, je v tednih po poplavah močno primanjkovalo izvajalcev gradbenih in drugih del pri sanaciji, zato je "nepošteno, da se po tako dolgem času od ljudi zahteva, da predložijo račune". "Zakon smo predlagali, ker menimo, da ljudje, ki so utrpeli škodo na hišah in stanovanjih, niso bili točno seznanjeni z namensko rabo predplačil, zato ne morejo po tako dolgem času od njih zahtevati računov," je navedel.

Razočaranje nad tem, da koalicija ni prisluhnila predlogu zakona, je izrazil Janez Žakelj iz NSi-ja.

Po njegovih besedah so predlagani spremembo zakona podprli, ker menijo, da se ne sme dopustiti, da bi bili "najbolj pridni državljani spet najbolj kaznovani". "Vsak lastnik, ki je dober gospodar, ne more križem rok čakati, kdaj se bodo začela sanacijska dela, če jih lahko opravi sam hitreje in ceneje. Tudi tisti, ki so bili predvideni za izselitev, pa so do takrat morali nekje bivati in so si zato sami le za silo uredili domove, pozneje pa so bili umaknjeni s seznama, ne bodo mogli tega dokazovati z računi. Še posebej ker tem ljudem ob prejemanju predplačil ni bilo povedano, da bodo morali za dokazovanje ta dokazila predložiti," je poudaril Žakelj.

V koalicijskih strankah Gibanju Svoboda in SD-ju so vnovič opozorili na po njihovem mnenju pravno spornost predloga zakona in njegovo neskladnost z ustavnimi načeli.

Soniboj Knežak (SD) je spomnil na mnenje zakonodajnopravne službe DZ-ja, ki je po njegovih besedah med drugim poudarila, da bi bila oprostitev dokazila namenske porabe sredstev za vse prejemnike, ki so prejeli predplačilo do 20.000 evrov, socialno nepravična, ker krši ustavno načelo enakosti pred zakonom.

"Predlog razlikuje med prejemniki glede na višino predplačila, čeprav so vsi v enakem pravnem položaju. Nejasno je, zakaj naj bi bili prejemniki nižjih zneskov oproščeni dokazovanja, medtem ko bi morali drugi zagotavljati potrebne dokaze o porabi sredstev. Predlog ne prav tako ne ponuja nobenih objektivnih razlogov za postavitev meje pri 20.000 evrih. Prav tako ni pojasnjeno, zakaj naj bi bila ta meja veljavna zgolj za to naravno nesrečo, medtem ko podobni primeri naravnih nesreč zahtevajo popolno dokazovanje," je dejal Knežak in dodal, da je zakon tudi v nasprotju z zakonodajo javnih financ.

Aleš Rezar iz Svobode pa je opozoril, da veljavna zakonodaja že omogoča učinkovito in hitro pomoč prizadetim prebivalcem, zato dodatni zakon ni potreben. "Predlog zakona SDS ocenjujemo kot politično motiviran poskus izkazovanja dejavnosti, ki je v praksi neizvedljiva oziroma vnaša veliko mero tveganja, da bi ob prijavi nedovoljene pomoči lahko bilo ogroženih 400 milijonov evrov evropskih sredstev," je dejal.

V poslanski skupini Svoboda se zavzemajo za učinkovito izvajanje že sprejetih ukrepov in sodelovanje z vsemi deležniki za dolgoročno obnovo prizadetih območij, pri čemer ostajajo zavezani odgovornemu in premišljenemu upravljanju javnih sredstev, je dodal Rezar.