Kot je po današnjih pogajanjih pojasnil vodja pogajalske skupine dela sindikatov Jakob Počivavšek, sta jim predstavnici urada za makroekonomske raziskave in razvoj (Umar) in ministrstva za finance v uvodu predstavili nekatere makroekonomske kazalnike iz spomladanske napovedi gospodarskih gibanj in spremembe fiskalnih pravil na evropski ravni, ki jih bo treba upoštevati tudi pri dogovarjanju med vlado in sindikati za prihodnja leta.

Po besedah namestnice vodje vladne pogajalske skupine, državne sekretarke na ministrstvu za javno upravo Mojce Ramšak Pešec so predstavnike finančnega ministrstva in Umarja povabili za osvetlitev in dodatno utemeljitev vladnega predloga s prikazom makroekonomskih gibanj in javnofinančnih zmožnosti za povečevanje mase plač v javnem sektorju.

V obdobju petih let se plače ne bi usklajevale z inflacijo

Kot je znano, je vladna stran svoj zadnji predlog odprave plačnih nesorazmerij sindikatom predstavila pred slabimi tremi tedni. Uveljavljanje plačne reforme in odprave plačnih nesorazmerij je predvidela v obdobju petih let, v tem času pa se plače ne bi usklajevale z inflacijo. A za sindikate to ni sprejemljivo.

Vladno vztrajanje pri petletnem obdobju uveljavljanja plačne reforme in odprave plačnih nesorazmerij bi lahko imelo odločilen vpliv na pogajanja, pravijo na sindikalni strani. Počivavšek je ponovil, da petletno obdobje za sindikalno stran ni sprejemljivo in je zanje, tudi zaradi preteklih izkušenj, predolgo. Bodo pa seveda v nadaljevanju iskali mogoče rešitve, ki bi bile sprejemljive tudi zanje.

Da je zanje petletno obdobje popolnoma nesprejemljivo in je to vprašanje zagotovo ena "ključnih točk preloma teh pogajanj", je dejala tudi predstavnica druge sindikalne pogajalske skupine, podpredsednica Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Irena Ilešič Čujovič. "Za zdaj je to eno težjih vprašanj te prenove plačnega sistema v javnem sektorju in upam, da ga bomo razrešili," je dodala.

Na vladni strani po besedah Ramšak Pešec še vedno ostajajo pri predlogu petletnega obdobja implementacije, so pa pripravljeni na nadaljnje pogovore. Kot je dejala, so razpravljali predvsem o mogočih načinih implementacije in se dogovorili, da do prihodnjih krovnih pogajanj, ki bodo v torek, razmislijo o mogočih rešitvah.

Glede usklajevanja plač z inflacijo pa je pojasnila, da vladni predlog upošteva predvideno inflacijo v napovedi Umarja. Ker pa se v obdobju nekaj let lahko marsikaj zgodi, je vlada pripravljena podati predlog glede uskladitve, če bo inflacija višja kot v zdajšnji napovedi.

Sicer pa je potrdila, da na mizi še vedno ostaja tudi vprašanje meril za letni dopust. Na predlog sindikatov pa je bilo danes na dnevni red znova uvrščeno vprašanje letošnjega regresa za letni dopust. Sindikati predlagajo, da letos vsi javni uslužbenci dobijo višji regres od minimalnega, razlika bi jim bila tako izplačana naknadno s poračunom. Javnim uslužbencem je bil namreč regres izplačan tri mesece prej kot običajno, torej tudi pred iztekom zakonskega roka. Izplačan je bil v višini minimalne plače, torej 1253,90 evra.

Vodja vladne pogajalske skupine, finančni minister Klemen Boštjančič je pogajanja zapustil pred koncem, ob odhodu pa izjav ni dajal.

V Sindikatu ministrstva za obrambo, ki v pogajanjih z vlado zastopa stavkajoče operaterje številke 112, so pojasnili, da so prejeli protipredlog vladne pogajalske skupine. Odločitev o nadaljnjih korakih bodo sporočili v prihodnjih dneh, ko bodo vladni protipredlog preučili.