Slaba banka oz. Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je v popolni državni lasti, ne želi razkriti pogodb z izvršnimi direktorji in pogodb s svetovalci. Ministrstvo za finance ne želi razkriti, kdo je pred meseci v zaprtem postopku kupil za 1,5 milijarde evrov obveznic po visoki obrestni meri. Banka Slovenije iz odločb, s katerimi je med drugim z davkoplačevalskim denarjem dokapitalizira luknjaste banke, črta ključne podatke.

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar vladi, ministrstvu za finance, Banki Slovenije in DUTB-ju sporoča, da brez jasnih odgovorov ni zaupanja. Izjemno obsežno zadolževanje države mora potekati pod nadzorom javnosti, sporoča.

"Vtis, da so v ozadju nepoštena ravnanja"
"Zaupanje v to, da so rešitve, čeprav boleče, na dolgi rok dobre, je težko pridobiti in ga je treba vedno znova potrjevati. Ne izogibajte se torej takojšnim odgovorom na vprašanja in javnemu razkritju dokumentov, kadar za to ni tehtnih razlogov, saj takšno ravnanje ustvarja vtis, da so v ozadju nepoštena ravnanja ali da vsaj, kar tudi ni dobro, podcenjujete javnost," je zapisala.

Pozvala jih je, naj ne kupujejo časa s čakanjem na iztek procesnih rokov in z izkoriščanjem vseh pravnih sredstev tudi takrat, ko je iz pravne prakse jasno, da gre za informacijo, ki mora biti dostopna javnosti.

Sicer obstajajo pravni mehanizmi, ki lahko zavezanca prisilijo k razkritju dokumentov javnega značaja, dodaja.

Zapis je ustvarila ob podatkih, da vse omenjene institucije zavračajo odgovore o svojem delovanju, povezanim s porabo milijardnih zneskov.

"Javnost ima pravico vedeti, kako ravnate z javnimi sredstvi, in vsak od nas si je upravičen ustvariti svoje mnenje," sporoča informacijska pooblaščenka.

"Zaradi takšnega zavlačevanja dostopa do informacij se v tem trenutku počutimo nemočni tako kot organ, ki je pristojen za področje dostopa do informacij javnega značaja, kot tudi kot državljani," je še zapisala.

Skrite pogodbe z vodilnimi in svetovalci
V DUTB-ju so časopisu Finance zavrnili zahtevo za posredovanje pogodb z vodilnimi, saj, kot so zatrdili, ne želijo kršiti zakona o varstvu osebnih podatkov, prav tako ne razkrivajo vrednosti svetovalne pogodbe med DUTB-jem in družbo Quartz+Co., katere izvršni direktor je bil izvršni direktor DUTB-ja Torbjörn Mansson.

Banka Slovenije pa je po navedbah Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) le posredovala odločbe o razlastitvi imetnikov podrejenih obveznic, a je v njih zakrila večino podatkov, med drugim podatke o višini kapitala na dan razlastitve, brez česar je nemogoče dokazovati (ne)upravičenost izbrisa. Banka Slovenije je poleg tega s posredovanjem odločb počakala toliko časa, da je od izdaje odločb potekel 30-dnevni rok za vložitev upravnega spora, so sporočili iz VZMD-ja.