Slovenski Varuh človekovih pravic je akreditacijo s statusom A po Pariških načelih o položaju in delovanju nacionalnih institucij za človekove pravice, kar je najvišji možen status, ki ga je mogoče doseči po navedenih načelih, sprejetih v Generalni skupščini Združenih narodov leta 1993, dosegel leta 2021.

Predsednica republike je po več krogih posvetovanj, ki doslej še niso prinesla uspeha v postopku imenovanja novega varuha človekovih pravic, poslanske skupine opozorila na pomen statusa A. Nataša Pirc Musar je v pismu poslancem opozicije, ki ga je neuradno pridobil STA, med drugim poudarila, da je bila pridobitev omenjenega statusa zgodovinski uspeh za delovanje Varuha in mednarodni ugled Slovenije na tem področju.

"Dejstvo, da še vedno nismo imenovali novega varuha, lahko odločilno vpliva na oceno statusa. Zelo slabo bi bilo, če bi status A po Pariških načelih izgubili," je poslance opozicije opozorila predsednica. Po informacijah STA-ja pa so s pismom, ki ga je Pirc Musar naslovila na opozicijo, seznanjeni tudi v koaliciji.

V uradu predsednice republike so za STA potrdili, da so pismo poslali poslanskim skupinam, podrobnosti pa ne komentirajo.

Nataši Pirc Musar ni uspelo pridobiti zadostne podpore za imenovanje novega varuha

Nataši Pirc Musar doslej ni uspelo pridobiti zadostne podpore za imenovanje novega varuha.

Javni poziv predsednice k predlaganju kandidatur za varuha se je iztekel sredi oktobra lani. Prispelo je 14 predlogov o možnih kandidatih, med tistimi, ki jih je predsednica uvrstila v ožji krog, pa so bili direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarina Bervar Sternad, vodja diplomatske akademije na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Andraž Zidar, državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper in zagovornik načela enakosti Miha Lobnik.

Sorodna novica Predsednica v naslednjem krogu posvetovanj o varuhu pričakuje vsaj poenotenje koalicije

Med navedenimi je bila predsedničina favoritka Katarina Bervar Sternad, za katero je skušala Nataša Pirc Musar pridobiti zadostno podporo (60 poslanskih glasov), a ji to ni uspelo. Ker je kljub "izjemnim naporom, vloženim v iskanje dvotretjinske podpore, ki bi zadostovala za čimprejšnje imenovanje novega varuha človekovih pravic", predsednica ugotovila, da nobeden izmed kandidatov med poslanci ne uživa zadostne podpore za izvolitev, se je Nataša Pirc Musar odločila za iskanje novega kandidata, so sredi marca sporočili iz njenega urada.

Nedolgo zatem je predsednica republike poslanskim skupinam sporočila, da bi za varuhinjo predlagala Dijano Možina Zupanc, eno od zdajšnjih varuhovih namestnic. Po predstavitvah v poslanskih skupinah so ji podporo napovedali v koalicijskih Svobodi, SD-ju in Levici. A ker je za izvolitev potrebnih 60 glasov, bodo za potrebni tudi glasovi opozicijskih poslancev. Pri tem je predsednica računala predvsem na podporo osmih poslancev NSi-ja, ki pa doslej svojega stališča niso uradno predstavili.

Prejšnjemu varuhu Petru Svetini je mandat že potekel, od 24. februarja je na čelu institucije namestnik varuha Ivan Šelih.