Nataša Pirc Musar je glede nadzora na meji med Avstrijo in Slovenijo, ki ga namerava Dunaj znova podaljšati še za pol leta, dejala, da je optimistka in je prepričana, da je vedno mogoče najti rešitve. Je pa poudarila, da ni zadovoljna, ker nadzor traja že osem let.

"Zavedati se moramo, da to ni v skladu s pravom EU-ja," je dejala. Avstrijo pa je pozvala, naj pred začetkom nove turistične sezone razmisli o spremembi režima na mejah, saj so zdajšnji ukrepi po njenih besedah nesorazmerni.

"Prepričana sem, da se Avstrija zaveda svoje odgovornosti kot članica schengena," je poudarila in izrazila upanje, da bosta zunanja ministra obeh držav našla rešitev še pred poletjem, "da se ne bomo pregrevali v pločevini v kolonah na mejah".

"Lahko samo upam, da bomo do poletja našli rešitev, ki bo izvedljiva," je glede tega odprtega vprašanja v odnosih med Slovenijo in Avstrijo dejal avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen. Ni pa rešitve, ki bi bila preprosta, je menil.

Brez jezika ni manjšine

Pomembna tema pogovorov med predsednikoma je bila tudi slovenska manjšina v Avstriji. Pirc Musar je glede tega, kot je dejala, med drugim omenila reformo dvojezičnih sodišč, ki je pomembna za manjšino. Poudarila je tudi šolski sistem in ohranitev slovenskega jezika. "Brez jezika si ne morem predstavljati manjšine, avstrijski predsednik se glede tega strinja z mano," je dejala.

Glede položaja manjšine je slovenska predsednica še ocenila, da "nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše". Van der Bellen pa je narodne manjšine označil za mostove, ki povezujejo države.

"Slovenska narodna skupnost je pomemben del Avstrije in njene zgodovine in vesel sem, da lahko ugotovim, da smo v zadnjem času naredili veliko za izboljšanje položaja vseh narodnih manjšin, še posebej slovenske," pa je dejal Van der Bellen. Ob tem je izrazil upanje, da se bodo taka prizadevanja nadaljevala.

Van der Bellen je ob obisku slovenske predsednice tudi ponovil željo Dunaja, da bi Slovenija nemško govorečo skupnost v Sloveniji priznala kot manjšino.

Dvostranski odnosi med državama so po besedah avstrijskega predsednika zelo tesni in "verjetno boljši kot kadar koli". Pirc Musar pa je izrazila prepričanje, da bosta v odnosih med Ljubljano in Dunajem odstranjeni tudi oviri, ki ju predstavljajo nerešena vprašanja glede manjšine in nadzor na notranji schengenski meji.

Enotnost EU-ja pri pomoči Ukrajini

Van der Bellen in Nataša Pirc Musar sta govorila tudi o vojni v Ukrajini. Tako Slovenija kot Avstrija Ukrajini nudita pomoč, tako na terenu kot pri sprejemu ukrajinskih beguncev, je poudaril avstrijski predsednik. "Pomembno je, da glede vojne v Ukrajini v EU-ju še naprej govorimo enotno in stojimo skupaj," je poudaril Van der Bellen. Pirc Musar je dejala, da sta s sogovornikom prepričana, da se bodo glede Ukrajine kmalu začela mirovna pogajanja.

Prav tako sta se strinjala, da je realistična perspektiva za vstop držav Zahodnega Balkana v EU pomembnejša kot kadar koli, je dejal Van der Bellen. Pirc Musar pa se je zahvalila avstrijskemu kolegu za podporo BiH-a na evropski poti, za kar si je prizadevala tudi Slovenija.

Dobro gospodarsko sodelovanje

Gospodarsko sodelovanje med državama sta predsednika označila za zelo dobro. Ob tem sta poudarila, da je Avstrija četrta najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije in največja investitorka v Sloveniji. Van der Bellen pa je poudaril še, da je Koper najpomembnejše pristanišče za avstrijsko gospodarstvo. Omenil je tudi 26.000 dnevnih migrantov iz Slovenije, ki delajo v Avstriji, med drugim v industriji, turizmu in gostinstvu.

Govorila sta tudi o boju proti podnebnim spremembam. "Deliva vizijo, kako bi lahko prispevali k ohranitvi našega planeta," je dejala Pirc Musar in dodala, da sta govorila tudi o sodelovanju držav pri do okolja prijaznih projektih.

Pirc Musar je danes tudi napovedala, da se bosta z avstrijskim predsednikom znova sešla na forumu v Alpbachu. Predsednika sta se sicer prvič sešla decembra lani, ko je avstrijskega predsednika na uradnem obisku v Sloveniji gostil nekdanji predsednik republike Borut Pahor.