Kot so pojasnili v uradu predsednice republike Nataše Pirc Musar, gre za najvišja državna priznanja za izjemne dosežke na področju prostovoljstva, njegove promocije in razvoja, ki jih prostovoljkam, prostovoljcem oziroma prostovoljskim organizacijam vsako leto podeljuje odbor za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva.

Nagrada za prostovoljstvo za leto 2022 je šla v roke Mire Stušek, ki se s prostovoljstvom neprekinjeno ukvarja že 27 let. Z več kot 12.000 prostovoljskimi urami je dokazala, da posameznik prek povezovanja v skupnosti lahko povzroča spremembe na družbeni ravni, ki se izražajo v večjem sočutenju in podpori ranljivim skupinam, izhaja iz obrazložitve nagrade.

Mira Stušek je soustanoviteljica in predsednica gorenjskega odbora Slovenskega društva Hospic in je zaslužna, da so v tej regiji programi za umirajoče, kronično bolne, njihove svojce in žalujoče dostopni vsem pod enakimi pogoji.

Med drugim je dejavna pri Rdečem križu Slovenije v Območnem združenju Radovljica, kjer je občutek skupnosti krepila pri delu z begunci, soorganizirala tabore za otroke, spodbujala člane podmladkov in organizirala srečanja med različnimi ranljivimi skupinami. Organizirala je tudi 17 dobrodelnih koncertov, 15 pogovornih večerov in soorganizirala 10 taborov.

Priznanja za prostovoljstvo

Priznanja za prostovoljstvo za leto 2022 pa so prejeli Jožef Bobovnik, Milena Dimec, Vlasta Hojan, Gvido Jančar, Anton Mlinarič in Marica Štirn.

Bobovnik že 45 let opravlja nalogo društvenega in strokovnega delavca v planinski dejavnosti. Je prostovoljni planinski vodnik, ki je doslej uspešno in varno vodil več kot 1200 izletov, kot inštruktor planinske vzgoje pa je sodeloval v več kot 120 izobraževalnih akcijah.

Milena Dimec je dolgoletna predsednica Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Litija in Šmartno. V društvu vodi različne študijske krožke in ustvarjalne delavnice, v skupne projekte pa povezuje tudi najrazličnejše institucije in lokalne prebivalce ter v praksi udejanja medgeneracijsko sodelovanje.

Vlasta Hojan je prostovoljsko delo na področju tehnične dediščine začela leta 1991. Od leta 2015 je delovala v okviru združenja Spominčica, kjer je med drugim sodelovala pri razvoju demenci prijaznih točk in kot prostovoljka v programu družabništva. Vodi Društvo za pomoč v tretjem življenjskem obdobju in sodeluje v dejavnostih zagovorništva, družabništva ter pomoči na domu za starejše.

Gvido Jančar je prostovoljstvu predan že od mladosti. Dejaven je bil v različnih kulturnih organizacijah, predvsem v Delavskem prosvetnem društvu Svoboda Črna in komisiji za kulturo Rudnika Mežica. S svojim prostovoljskim delom sooblikuje kulturno življenje v občini. Leta 2000 je prevzel predsedniško funkcijo v Združenju borcev za vrednote NOB Črna na Koroškem in do danes organiziral več kot 180 proslav, na katerih je nastopal kot recitator, povezovalec ali govornik.

Anton Mlinarič je član in prostovoljec Kluba zdravljenih alkoholikov Aljažev hrib od leta 1998 in je s svojo močno življenjsko energijo nepogrešljiv sogovornik osebam, ki imajo težave z alkoholom. S prostovoljskim delom in računalniškim znanjem je ohranjal delovanje kluba tudi med epidemijo novega koronavirusa. Sodeluje tudi z bolnišnicami, ki izvajajo zdravljenje odvisnosti od alkohola.

Marica Štirn pa je prostovoljka Župnijske karitas Vrhnika od leta 2005. Skrbi za razvoj novih programov, organizacijo dela, vodenje in spremljanje prostovoljcev ter sodeluje pri usposabljanju in pridobivanju novih prostovoljcev. Skrbi tudi za prostovoljstvo med mladimi, poleg tega je vključena v neposredno delo z uporabniki. Leta 2010 je med drugim organizirala prevzem in delitev zelenjave, letno je tako razdelila do osem ton hrane.

Pirc Musar je ob vročitvi nagrade in priznanj izpostavila, da imajo prostovoljci zelo pomembno vlogo pri spodbujanju družbenih sprememb in boju proti socialni nepravičnosti. S svojim delom, je dodala, pomagajo zapolniti vrzeli in pomanjkljivosti v obstoječem javnem sistemu, ko država, žal še vedno prepogosto, zataji.

Največ prostovoljnega dela je opravljenega na osebni ravni

"V idealnem svetu prostovoljstva pravzaprav ne bi potrebovali, saj bi bilo tam ustrezno in spoštljivo poskrbljeno za vsakogar. Življenje pa nam kaže drugačno sliko. Zato je tako zelo pomembno, da je prostovoljstvo vse bolj del vsakega od nas, da je pomoč drugemu naša moralna in etična smer, nekaj, kar počnemo dan za dnem," je med drugim poudarila Pirc Musar.

Predsednik odbora za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva Jurček Nowakk je v govoru poudaril, da je prispevek prostovoljca k boljši družbi zelo velik. Prostovoljstvo dopolnjuje družbeno odgovornost in trajnostni razvoj, prostovoljec pa s svojim delovanjem tudi osebno raste, postaja boljši človek, s tem postaja tudi družba obogatena, je izpostavil.

Največ prostovoljnega dela je opravljenega na osebni ravni, "ko človek preprosto pomaga sočloveku," je med drugim poudaril Nowakk.