V Odmevih je Pirjevec v pogovoru z Rosvito Pesek spregovoril o svoji novi knjigi Tito in tovariši.

Za nekatere junak, za druge tudi zločinec. Po vseh teh 700 napisanih straneh - kaj je za vas?

Veste, kaj. Če ste pastir ljudstev, narodov, ste obenem tudi klavec. To je bil Tito. Pastir in tudi morilec, na žalost.

Kaj je vam bil pravzaprav izziv? Danes smo nekako šteli čez palec - po njegovi smrti je na Slovenskem izšlo že 26 knjig o Titu. Pa vendarle ste tudi vi napisali knjigo Tito in tovariši. In jo izdali. Kaj vas je še mikalo?

Jaz mislim, da je to ena izmed redkih resnih knjig o Titu. Ne dolgočasnih, ampak temelječih na dolgem študiju v arhivih in v vseh mogočih knjižnicah. To je prikaz, ki je po mojem mnenju precej kompleksen in kompleten in prikazuje Tita ne samo kot osebnost, ampak v skupini njegovih sodelavcev. Zaradi tega sem tudi dal ta naslov, da sem poudaril to simbiozo med njim in Milovanom Đilasom, Edvardom Kardeljem ter drugimi.

Nekatere resnice oz. teze oz. dejstva se zdaj že malo bolj izrisujejo in ena je ta, da je kot mlad, ambiciozen komunist v Moskvi - o tem je veliko pisal Eiletz - nekako naznanil večino svojih kolegov v partiji in jih tako postavil ob rob ali tam, kjer ga niso več ovirali.

Jaz tej tezi nasprotujem. Skušam dokazati v svoji knjigi, da to ne drži. Tito je seveda pisal karakteristike o svojih kolegih, tovariših, ker je bilo to potrebno. Da pa bi prav ovajal ali da bi nekoga skušal nekoga načrtno očrniti - tega pa v teh karakteristikah nisem našel.

Recimo, nikjer nisem našel, da bi nekoga označil, da je trockist. To je takrat pomenilo, da so te obsodili na smrt. Tega v njegovih zapisih iz njegovega moskovskega obdobja ni. Čeprav: včasih tudi ni bil zelo rahločuten.

Druga taka rdeča nit je, da je velik vojaški strateg. Ali so te bitke v času druge svetovne vojne - o katerih smo se učili že v šoli - z vojaškega vidika mit ali se je Tito tukaj dejansko pokazal kot velik maršal?

O tem bi se dalo diskutirati. Đilas, denimo, pravi, da ni bil tako velik strateg, kakor ga hočejo prikazati. Je pa znal galvanizirati ljudi. Brez Tita NOB-ja ne bi bilo. To, da je Tito iz nič ustvaril vojsko, ki je imela okoli 800.000 mož, je nekaj veličastnega. Winston Churchill ga je zaradi tega spoštoval.

Ena izmed tistih najtemnejših plati je čas takoj po drugi svetovni vojni. Ampak še vedno govorimo o nekih ustnih navodilih. Ste prišli vsaj do kakšnega dokumenta, s katerim bi Tito dajal kakšne jasne ukaze, povelja, kako obračunati ...

Ne. Tega dokumenta nisem našel in ga tudi po mojem mnenju ni. Jaz ga nikjer nisem zasledil zaradi tega, ker se seveda takih dokumentov ne piše.

Bila so ustna navodila?

Bile so diskusije, bila so navodila. Sem pa našel zelo zanimive informacije, ki jih je pošiljal sovjetski ambasador iz Beograda v Moskvo, tudi o teh pobojih, ki kažejo, da so bili številčni, na žalost.

Zakaj je Tito rekel Moskvi "ne"? Tudi izhajajoč iz svojega položaja, ker bi seveda to ogrozilo tudi njega, ali je dejansko slutil posledice sovjetskega škornja za Jugoslavijo?

Tito je prišel na oblast drugače kot vsi drugi moskovski vazali, in sicer tako, da se je štiri leta boril v gozdu in si ustvaril svojo vojsko. To pomeni, da si je lahko privoščil svojo zunanjo politiko, in ta zunanja politika je začela Stalina motiti.

Poleg drugega, kar je po mojem mnenju zelo zanimivo in sem našel samo v enem dokumentu v Washingtonu, je Stalin baje leta 1947 zahteval za sovjetsko ladjevje postojanke v Jugoslaviji - Split, Pulj in Boko Kotorsko. Tega Tito ni hotel dati, ker se je zavedal, da če bo spustil Ruse notri, ne bo več samostojen.