Vodje strank so se, kot je znano, v četrtek dogovorili, da bo DZ o predlogu zakona o državnem holdingu in o vnosu fiskalnega pravila v slovensko zakonodajo znova razpravljal sredi septembra. Posebna delovna skupina, v katero bodo predstavnike imenovale vse stranke, bo do takrat poskušala najti najustreznejše rešitve.

Predsednik republike Danilo Türk izpostavlja, da je bilo v preteklih mesecih veliko hitenja na škodo kakovosti političnih odločitev. Zato meni, da je četrtkov dogovor parlamentarnih strank, da si za odločitev o fiskalnem pravilu vzamejo več časa in dobro pretehtajo možnosti, smotrn. Ob tem dodaja, da potrebujemo skrbno razpravo o tem, kako organizirati upravljanje državnega premoženja, pravijo v njegovem uradu.

Poslanec Pozitivne Slovenije Roman Jakič ni najbolj prepričan, da se bo politiki uspelo dogovoriti, niti ni prepričan, "ali je bila prestavitev odločanja o zakonih za mesec ali dva dobronamerna". "Če predsednik vlade Janez Janša ocenjuje, da ni več kos tej nalogi, pričakujem, da takoj odstopi in prepusti vladno krmilo nekomu drugemu, ne pa, da se ta agonija vleče," je bil oster Jakič, ki dvomi, da bodo stranke dogovor dosegle, saj ne verjame tej vladi, zlasti pa ne njenemu predsedniku. Občutek ima, pravi, "da Janša potrebuje neko kuliso parlamentarnih strank, za katero se lahko skrije".

Šircelj: Avgusta in septembra bo treba veliko delati
Andrej Šircelj (SDS) je o dogovoru dejal: "Kjer je cilj, je tudi pot." Pojasnil je, da so v četrtek poiskali pot, kako urediti upravljanje državnega premoženja in vpisati fiskalno pravilo v ustavo, kar pa pomeni, "da bo treba veliko narediti v avgustu in septembru". Ob vprašanju, kaj se lahko do jeseni spremeni, je spomnil, da so v četrtek določili način dela za pripravo omenjene zakonodaje. Tako pričakuje, da bodo vsaj z veliko večino v DZ-ju sprejeli fiskalno pravilo in zakon o upravljanju premoženja države.

Vodja poslanske skupine Socialnih demokratov Janko Veber pa izpostavlja pričakovanja SD-ja, da bosta sledili resna obravnava in priprava zakona za izvrševanje fiskalnega pravila, dotlej pa bodo tudi počakali z optimizmom glede soglasja zanj. Za Gregorja Viranta iz Državljanske liste je četrtkov dogovor "modra odločitev", saj bi bilo, meni, najslabše, če bi glasovali o fiskalnem pravilu in bi to padlo, "še slabše pa bi bilo, če bi hkrati padla tudi vlada". Za nadaljevanje pa to pomeni, da so fiskalno pravilo, upravljanje državnega premoženja, inštrument za prenos slabih bančnih terjatev in referendumska ureditev postali skupni projekti vseh parlamentarnih strank. "To so stvari, kjer moramo stopiti skupaj, ker so pomembne za vse Slovence," je poudaril.

Jurša: V stranki nič ne vedo o dogovorih za novo koalicijo
Franc Jurša (DeSUS) pa je prepričan, da se je na četrtkovem sestanku "zgodil razum". Koalicija po njegovih besedah nosi del odgovornosti za stvari, ki jih lahko tudi sama sprejme, medtem ko opozicija nosi odgovornost za tiste, pri katerih mora sodelovati. Izrazil je upanje, da bo do septembra vendarle sklenjen kompromis. O četrtkovih izjavah predsednika stranke Karla Erjavca glede morebitnega oblikovanja drugačne koalicije pa je Jurša povedal, da takšnih informacij v stranki niso imeli in se o tem niti niso pogovarjali.

Vodja poslancev SLS-a Mihael Prevc je s četrtkovim dogovorom zadovoljen, saj je šlo za kompromisno rešitev, pri čemer pa upa, da ne gre samo za preložitev težave in da se ne bodo septembra znašli pred isto težavo. Izpostavil pa je, da do septembra ne bodo stali križem rok. Sam Prevc pa je "večni optimist", zato upa, da jim bo v jeseni uspelo pridobiti dvotretjinsko večino. Tudi po besedah vodje poslanske skupine NSi-ja Mateja Tonina (NSi) je bil v četrtek sprejet razumen dogovor. Prav tako so se po njegovih besedah pokazali znaki, da bi bilo lahko jeseni drugače.

Predsedniška kandidata: previdno zadovoljstvo in upanje, da bo dana beseda bolj držala
Dogajanje v četrtek sta komentirala tudi kandidata za predsednika države - nekdanji prvi mož SD-ja Borut Pahor odločitev parlamentarnih strank o preložitvi odločanja glede fiskalnega pravila sprejema s "previdnim zadovoljstvom", ker se je država izognila politični krizi, ki bi "bistveno vplivala na poslabšanje vseh parametrov življenja v Sloveniji". V četrtek se je pokazalo, ugotavlja, da v težkih razmerah sodelovanje vendarle prevlada nad političnim razkolom. Previden pa je zato, ker je bilo v četrtek odločanje o fiskalnem pravilu preloženo brez trdnih zagotovil, da bi bilo pravilo potrjeno v septembru.

Evropski poslanec ter kandidat SDS-a in NSi-ja na predsedniških volitvah Milan Zver pa je izrazil upanje, da bodo finančni trgi pozitivno razumeli četrtkovo odločitev parlamentarnih strank. Prav tako upa, da bo v prihodnje "dana beseda bolj držala, kot je tista z začetka tega leta".

Šoltes: Nič ne vem o teh ugibanjih
V četrtek so se sicer razplamtele tudi govorice, da je, če Janša res veže zaupnico na glasovanje o zapisu fiskalnega pravila v ustavo in vlada posledično pade, med kandidati za novega premierja tudi predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes. S sodišča so v zvezi s tem prenesli njegovo sporočilo: "O teh ugibanjih ne vem nič, zato jih tudi ne komentiram." Šoltes je te dni na dopustu.

Šoltes se je za mandatarja tehnične vlade že omenjal, ko se je vlada Boruta Pahorja znašla v krizi in so se pojavila ugibanju o njenem razpadu. Obtožbe, da je Šoltes ravnal politično in se je zgolj poskušal znebiti morebitnega tekmeca za premiersko mesto, so se okrepile, ko je sodišče lani pozvalo nekdanjega finančnega ministra Francija Križaniča, naj odstopi.