V sporočilu po srečanju so v uradu predsednice zapisali, da je med vsemi vejami oblast edina prava pot za dobrobit Slovenije. "Ključna gradnika te skupne poti pa sta odkrito medsebojno komuniciranje in vzajemno spoštovanje."

Premier in predsednica sta sicer po informacijah iz urada spregovorila o aktualnih notranje- in zunanjepolitičnih temah.

Zadnji delovni sestanek je bil pred pol leta

Predsednica Pirc Musar in premier Golob sta se predtem na delovnem sestanku nazadnje sešla marca letos, čeprav sta se na začetku predsedničinega mandata dogovorila, da se bosta dobivala enkrat mesečno.

Izkazalo se je, da se pri določenih stališčih pogosto razhajata. Njun odnos pa naj bi se ohladil, potem ko je Pirc Musar marca lani v svoj kabinet vzela Golobovo nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar kot svetovalko za področje človekove varnosti. Predsednica je lanskega novembra tudi sama priznala, da je med institucijama predsednice republike in predsednika vlade nekaj napetosti, potem ko je Bobnar pričala pred preiskovalno komisijo DZ-ja, ki preiskuje domnevno vpletanje politike v policijo.

Pirc Musar je Tatjano Bobnar namreč v kabinet sprejela dva meseca po tem, ko je ta decembra 2022 kot ministrica podpisala odstopno izjavo, med drugim zato, ker je premier Golob zavrnil njen predlog imenovanja Boštjana Lindava za generalnega direktorja policije. Bobnar je nato Golobu očitala vmešavanje v delo policije in zoper njega podala prijavo na Komisijo za preprečevanje korupcije. Pirc Musar je januarja v intervjuju za N1 celo izjavila, da bi moral Golob, če bo KPK ugotovil kršitev integritete, odstopiti. Bobnar je pozneje Golobu očitala tudi vmešavanje in poskus vplivanja na datum aretacije ruskih vohunov.

Pirc Musar presenetila z izbiro Antona Ropa in vabilom kitajskemu predsedniku

Neskladja med najvišjima predstavnikoma oblasti se pojavljajo tudi v zadnjem času. Konec oktobra je Pirc Musar presenetila z izbiro Antona Ropa kot kandidata za guvernerja Banke Slovenije, čeprav je koalicija podporo namenila Saši Jazbec. "Odločitev predsednice republike nas je presenetila," so komentirali v Gibanju Svoboda, podobna sporočila so prišla tudi od koalicijskih partneric – stranke SD in Levice.

Slabo voljo v kabinetu predsednika vlade pa naj bi pred dnevi povzročilo tudi predsedničino vabilo kitajskemu predsedniku Ši Džinpingu. Državni sekretar v kabinetu premierja Vojko Volk je ob tem poudaril, da se zunanja politika, med drugim vabila tujim državnikom, uresničuje v dogovoru med državnim zborom, vlado, predsednico republike in zunanjim ministrstvom, pri čemer je koordinator za dejavnosti, kot je pošiljanje vabil, v pristojnosti zunanjega ministrstva.

V uradu predsednice pa so odvrnili, da je zakonodaja v primeru sodelovanja med nosilci oblasti na področju zunanje politike jasna. "Vlada nima nikakršne pristojnosti, da bi predsednici republike lahko zavračala oziroma potrjevala njene načrtovane obiske v tujini ali vabljenje voditeljev tujih držav v Slovenijo," so zapisali.

Pirc Musar in Golob sta se na različnih bregovih znašla tudi ob postopku napotitve posebne misije oziroma vladnem imenovanju odposlanca Slovenije za članstvo v Varnostnem svetu ZN-a Samuela Žbogarja. Predsednica je odločitev vlade takrat ocenila za nenavadno. "Za vse preostalo boste morali vprašati predsednika vlade," je dejala. Neuradno naj bi jo zmotilo, da postopek Žbogarjevega imenovanja ni bil dovolj transparenten in da vanj kot predsednica ni bila vključena.

Nestrinjanja nista skrivala niti glede članice mladinskega posvetovalnega odbora predsednice Sare Štiglic, s katero je Pirc Musar sodelovanje prekinila, potem ko je ta protestno odstranjevala zastavice, s katerimi so člani iniciative Pohod za življenje simbolno označili zarodke, ki so bili odstranjeni v postopkih splava. Pirc Musar je odstranjevanje zastavic označila kot neprimeren način komunikacije do drugače mislečih, a obenem poudarila, da je pravica do splava ustavna pravica, ki jo neomajno podpira. Golob pa je Štiglic stopil v bran in na družbenem omrežju X zapisal, da je zavzemanje za temeljne svoboščine, kot je odločanje o rojstvih otrok, dejanje poguma ter da imajo mladi svoje načine izražanja stališč in da je prav, da jih pri tem podpremo.