Ker tudi na drugem glasovanju niti Pahor niti Kociprova, ki sta kandidirala za predsednika DZ-ja, nista prejela potrebnih 46 glasov, se je moral celoten postopek, vključno s ponovno vložitvijo kandidatur, ponoviti.

Izid po drugem glasovanju je bil enak prvemu. Borut Pahor je prejel 31 glasov, Maša Kociper pa 28. Iz tekme se je po sestanku poslanskih skupin Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića in Socialnh demokratov Boruta Pahorja, slednji umaknil. Vanjo pa se je s podporo 24 poslancev podal Gregor Virant, ki je bil v tretjem krogu glasovanja izvoljen z 52 glasovi.

Janez Janša je v odmoru med prvim glasovanjem dejal, da bi SDS podprl kandidata za predsednika DZ-ja, če bi bil koalicijsko usklajen.

"Očitno je bilo tudi včeraj, danes pa še bolj, da ni usklajenega kandidata za to funkcijo, kar bi bilo normalno. Po teh dneh in tednih bi se morala vsaj načelno oblikovati neka koalicija, ki bi za funkcije, za katere je potrebna absolutna večina, predlagala usklajena imena. To je bila doslej običajna praksa," je zatrdil prvak SDS-a.

Na vprašanje, zakaj SDS ne podpre nobenega kandidata, Janša odgovarja: "Mi skušamo ravnati odgovorno, ker če ni neke dogovorjene večine in se glasuje ad hoc za tako pomembne stvari, kot je predsednik DZ-ja, torej začetek de facto neke koalicije, potem bi se lahko zgodilo, da bi to vajo ponavljali. Če bi se oblikovala neka nova koalicija, bi odstavljali starega in volili novega predsednika DZ-ja, Slovenija pa res nima časa, da bi se ukvarjala s proceduralnimi zadevami."

"Vsi bi bili predsedniki parlamenta"
"Bilo je dovolj časa, da bi se gospodje dogovorili, glede na to, kakšen pomp je bil po volitvah in kako so si že delili funkcije in ministrska mesta. Očitno pa je, da ministrska mesta, kjer je treba prevzeti odgovornost in tudi trdo delati za manjšo plačo, nikogar preveč ne zanimajo in da bi bili vsi predsedniki parlamenta," je prepričan.

Glede sestavljanja koalicije je Janša dejal, da začetki niso obetavni, ni pa to še konec. Prepričan je, da je edina trdna koalicija tista, ki lahko programsko dobro sodeluje. "Najbolj verjetna je koalicija, ki jo je že napovedal Stanovnik," je zatrdil. Dodal je, da se bo SDS z Jankovićem še pogovarjal, če bo dobil vabilo.

Obveščevalne službe brez parlamentarnega nadzora
Na vprašanje, ali bi bil pripravljen prevzeti mandatarstvo, pa je dejal: "Mandatarstvo se prevzame takrat, ko lahko nekdo oblikuje trdno večino in programsko sorodno koalicijo. Preden kakor koli špekuliramo s to možnostjo, počakajmo, kako se bo odvila prva."

Janša je na vprašanje, ali je SDS že izbral svojega kandidata za podpredsednika DZ-ja (eno mesto pripada opoziciji), je Janša odgovoril, da brez sestave koalicije ne vemo niti, kaj je opozicija. "Tudi če bi ga imeli, ga ne bi mogli predlagati," je dejal. Opozoril je še, da se v taki situaciji ne da imenovati niti vodstva nadzornih delovnih teles DZ-ja. "Tako lahko službe, ki uporabljajo t. i. posebne metode in sredstva, tedne ali mesece brez parlamentarnega nadzora," je sklenil.

Poslanci so na tajnem glasovanju volili predsednika parlamenta. Tudi v drugem krogu so odločali med Borutom Pahorjem in Mašo Kociper, Karl Erjavec je napovedano kandidaturo umaknil. Pahorja so za predsednika DZ-ja podprli SD, SLS, NSi in lista Virant. Kociprova je imela le podporo Pozitivne Slovenije. DeSUS-ovi poslanci so glasovali po svoji vesti. V prvem in drugem krogu je Pahor dobil 31 glasov, Kociperjeva pa 28.

Gregor Virant je po prvem krogu glasovanja dejal, da so iz znanih razlogov podprli Pahorja. "Domnevam, da bo v drugem krogu rezultat enak in da bo prišlo do pat pozicije, ampak mi moramo to danes rešiti. To je zelo slab signal za sestavo vlade. Če mene vprašate, kje vidim odgovornost, bom rekel tako. Tisti, ki zmaga na volitvah, mora dokazati pogajalske spretnosti, politično modrost, neko širino," je zatrdil.

"Pahorjeva prednost: izkušnje in strpnost"
Poslanka SD-ja Majda Potrata je v obrazložitvi kandidature Boruta Pahorja za predsednika parlamenta pojasnila, da je izkušen politik, kar dokazuje njegova profesionalna politična pot, ki se je začela že leta 1990. Pahor je po njenih besedah pokazal svoje vodstvene sposobnosti kot predsednik vlade, parlamenta, ki mu je predsedoval med letoma 2000 in 2004, in z vodenjem stranke. Poleg vodstvenih sposobnosti je Pahorjeva prednost tudi strpnost, kar je po besedah Potrate večkrat dokazal.

Virant nad dogajanjem v DZ-ju ogorčen
Gregor Virant je v imenu svoje stranke povedal, da so v stranki malo ogorčeni nad situacijo, ki je nastala pri potegovanju za položaj predsednika parlamenta. "To, da se dve najverjetnejši koalicijski stranki ne moreta odločiti, je izjemno slabo," je zatrdil.

Poudaril je, da bodo podprli Pahorja, ki ga zelo dobro poznajo in se je že izkazal kot dober in uspešen predsednik parlamenta.

Erjavec omenja ponovne predčasne volitve
Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je poudaril, da so pričakovali, "da smo dozoreli". Pojasnil je, da so ljudje pričakovali spremembe. "Žalostni smo, da je prišlo do neusklajenega predloga za eno najpomembnejših funkcij v državi. Bolj smotrno bi bilo, da bi se dogovorili, katera oseba je bolj primerna za to nalogo povezovanja, strpnosti. Ker to ni proizvod nekega širšega dogovarjanja, bomo to prepustili poslancem stranke DeSUS."

Meni, da je tako odločanje slaba popotnica za delo parlamenta. "Če bomo nadaljevali v tem slogu, si bodo ljudje ponovno želeli sprememb," je dejal in dodal, da ne izključuje možnosti ponovnih predčasnih volitev. Situacijo bi po njegovem mnenju morali umiriti, sejo pa prekiniti in se dogovoriti, kdo naj bi vodil DZ. "Če bomo začeli tako, nas čakajo slabi časi, slabi obeti in ne bomo opravili naloge, ki so nam jo zaupali državljani."

Obžalovanje nad dogajanjem tudi v SLS-u
Tudi v SLS-u obžalujejo, da do danes ni bilo možno najti soglasja glede kandidature, je poudaril predsednik stranke Radovan Žerjav. Glasovanje po njegovih besedah ni primerno in se bo zgodilo prvič v zgodovini. V primeru, da predsednika ne bi izbrali, bi bilo "neresno in neodgovorno", je zatrdil in dodal, da Slovenija v tem mandatu potrebuje "širokega politika z izkušnjami". SLS bo podprla Pahorja, in kot je pojasnil Žerjav, "s tem ne prejudiciramo nič. Še posebej pa ne špekulacij o vstopu v vlado. Možnosti za vstop v vlado ni."

Ob robu seje je za novinarje še enkrat zavrnil in zanikal "neresnice in namigovanja, ki jih širi Pozitivna Slovenija", da bo SLS vstopil v koalicijo. To se mu zdi neposlovno, nekorektno, sploh pa ni prvič, da Pozitivna Slovenija širi neresnice, je zatrdil.

"DZ bo lažje vodil Pahor"
Nihče izmed kandidatov ni tisti, ki bi ga z veseljem podprli, je zatrdila Ljudmila Novak, predsednica NSi-ja. Sprašuje se, ali je za Slovenijo dobro, da ima ista stranka predsednika vlade in predsednika parlamenta. Po njenem mnenju je prednost Kociprove, da je ženska, kar pa ne sme biti ključni razlog pri odločanju. Poudarila je, da bi bila tudi za NSi odločitev lažja, če bi bila koalicija jasna. "Presodili smo, da bo DZ lažje vodil Pahor, ker že ima izkušnje," je pojasnila odločitev stranke.

Poslanca manjšin bosta glasovala po svoji vesti, je pred sejo zatrdil poslanec madžarske manjšine Lazslo Göencz.

Möderndorfer: Čas za žensko
Poslanec Pozitivne Slovenije Jani Möderndorfer pa je v obrazložitvi kandidature Maše Kociper dejal, da je poslanka pravnica, mediatorka, predavateljica in že pet let mestna svetnica Mestne občine Ljubljana, med letoma 1996 in 2000 svetovalka v DZ-ju. "V DZ-ju smo prvič dobili največje možno število poslank. Prišel je čas, da mesto predsednika DZ-ja zasede poslanka. Potrebujemo nov način, ki ga ta DZ ni uspel preseči, to pa je kulturni dialog znotraj DZ-ja," je povedal.

Janković ne podpira Pahorja
Janković Pahorjeve kandidature ni podpiral, saj ta ni bila usklajena s Pozitivno Slovenijo. Prav to naj bi bil razlog, da je Pozitivna Slovenija predlagala svojo kandidatko. Jankovič je med razlogi za nasprotovanje Pahorjevi kandidaturi med drugim navedel, da predsednik stranke, ki je svojim ravnanjem pripeljal do tega, da so bile v državi predčasne volitve, in ki Jankovića vidi kot človeka, ki bo le izvrševal ukaze ljudi iz ozadja in ne vodil vlade, težko "stoji na stališču", da je treba sodelovati.

Kociprova je pojasnila, da je njena kandidatura poskus stranke Pozitivna Slovenija, da zagotovi konstituiranje DZ-ja.

"Izvolitev predsednika je nujni pogoj za konstituiranje in vse to je pogoj, da DZ začne z delom in posledično, da bi lahko sprejeli do 1. 1. 2012 interventni zakon. Nihče si ne želi te situacije, ne preštevamo glasov, ampak poskušamo konstituirati državni zbor, da to obljubo volivcem, da bo čim prej sprejet interventni zakon in da se krizna situacija začne reševati, izpolnimo," je še dodala.

Kociprova je na vprašanje, zakaj ne podprejo Pahorja, če želijo, da se DZ čim prej konstituira, odgovorila: "Njegova kandidatura ni bila dogovorjena znotraj koalicijskih usklajevanj. Mi smo dali tudi mesto predsednika DZ-ja na razpolago pri usklajevanjih, ki še tečejo. Zanimanje za položaj predsednika DZ-ja pa je večje od števila prostih mest."

Tanko: Začelo se je slabo
Poslanci so imenovali mandatno-volilno komisijo, ki jo bo vodil Jani Möderndorfer (Pozitivna Slovenija). Podpredsednika komisije sta Sonja Ramšak (SDS) in Rihard Braniselj (Lista Virant). Komisija, ki ima 19 članov, bo DZ-ju predlagala potrditve poslanskih mandatov.

Pred odločanjem o imenovanju mandatno-volilne komisije je Jože Tanko (SDS) dejal: "Tega, kar gledamo in spremljamo zdaj, si Slovenija ne zasluži." Opozoril je, da relativni zmagovalci volitev, Pozitivna Slovenija, že 20 dni "niso pripravili ničesar". "Ne ve se niti tega, kdo je največja opozicijska stranka, ki bi lahko predlagala podpredsednika," je povedal.
Še vedno niso znani obrisi koalicije, največja stranka pa "prihaja z neobičajnimi idejami," je prepričan. "Začelo se je slabo," je zatrdil Tanko in pojasnil, da so doslej na ustanovnih sejah vedno imeli jasno sliko in se dela lotili pravočasno. "Pokazalo se je, da sestavljanje koalicije le ni tako zelo enostavno ali preprosto, kot se je slišalo. Za trdno koalicijo je premalo zavedanje zmagovalca, da je zmagal. Potrebno je precej več in predvsem veliko potrpežljivosti," je dodal.

Opozoril je še, da so težave že pri sestavljanju mandatno-volilne komisije: "Očitno je, da si relativni zmagovalec poslovniška pravila razlaga po svoje."

Novoizvoljena poslanka Katarina Hočevar (Lista Virant) je poudarila, da Slovenija ni Jankovićeva, Janševa, Pahorjeva, Erjavčeva, Žerjavova last, niti last Novakove ali Viranta. Pojasnila je, da je Slovenija država vseh državljanov Slovenije, ki si zasluži tako vlado, ki bo delovala v korist vseh, da bo "Slovenija država tisočerih priložnosti". To pa je po njenem mnenju možno, če se bodo podpirale dobre odločitve, ne glede na to, kdo jih bo predlagal.

Za predsednika DZ-ja potrebne tudi izkušnje
Zdajšnji predsednik DZ-ja Ljubo Germič želi novemu predsedniku DZ-ja veliko sreče in poguma ter strpnosti pri ustvarjanju kompromisa med različnimi pogledi, stališči in idejami, ki bodo prav gotovo sestavni del vodenja državnega zbora. Želi, da bi imel čim lažje delo.

Pojasnil je, da so za predsednika DZ-ja poleg drugih elementov pomembne tudi izkušnje.