Šarčeva odločitev, da na vplivni položaj svetovalca za nacionalno varnost v svoj kabinet imenuje nekdanjega vodjo Sove in vojaške obveščevalne službe OVS, ki je poleg tega v javnosti znan po svojih širše nestrpnih, homofobnih, rasističnih, konspiratornih, predvsem pa islamofobnih stališčih, je povzročila razburjene odzive tako nevladnih organizacij kot dela politike, medijev ter prebivalcev in prebivalk. Levica zaradi imenovanja Črnčeca tako ne želi podpisati sicer že parafiranega protokola o sodelovanju stranke s koalicijo. Kot je dejal koordinator Levice Luka Mesec, so Šarca kot mandatarja podprli, "da ne bi prišla na oblast politika sovraštva in hujskaštva, ki pri nas ni omejena zgolj na SDS, ampak jo utelešajo tudi ljudje, kakršen je Damir Črnčec".

Znani so namreč zapisi in stališča Črnčeca o prosilcih za azil v Sloveniji, ki večinoma prihajajo iz pretežno muslimanskih držav. Označuje jih za "invazijsko drhal" ter "migrantske arabske horde", posameznike in organizacije, ki jim skušajo pomagati, pa za "domače izdajalce", "ker nas Slovence, Evropejce, državljane in volivce, politični odločevalci, levodesni vsegliharji prodajajo za pest novčičev srednjeveški civilizaciji, ki temelji na eni knjigi".

Prosilce za azil v Sloveniji državni sekretar, ki kot "priznan strokovnjak", kot ga označujejo v kabinetu predsednika vlade, uživa zaupanje premierja, primerja z "rakom" oziroma "rakastimi celicami", zanje piše, da "s seboj prinašajo neznane viroze, garje in podobne bolezni", za Arabce, ki se jih po njegovih besedah "uvaža", pa pravi, da "niso navajeni delati". "Arabec, ki bo delal 40 let v avtomobilski tovarni na Bavarskem, je film, ki ga ni in ga ne bomo videli. Zakaj so nas sploh okužili s tem rakom? Komu je to v interesu in koliko je dobil za to plačano,"se je lani v Reporterju spraševal Črnčec.

Državni sekretar v kabinetu premierja pa ne "svari" le pred muslimani, ki prihajajo, temveč pred vsakršnim izražanjem islamske veroizpovedi. Tako je na družbenem omrežju Twitter ob videoposnetku muslimana, ki moli na ulici, zapisal, da se "tako začne napad na demokracijo in naše človekove pravice", in dodal, da je "policija dolžna ukrepati po uradni dolžnosti", češ da gre za "motenje, kaljenje javnega reda in miru!". Črnčeca pa ne moti le izvajanje islamske molitve v javnosti, ampak očitno kar na splošno. Tako džamijo v Ljubljani, ki je še v gradnji, označuje za "katarsko vojašnico". Kje naj torej moli okoli 50.000 muslimanskih državljanov Slovenije, če bi o tem odločal novi državni sekretar?

Selektivna odzivnost Islamske skupnosti
Če je Šarčeva kadrovska poteza sprožila celo spletno peticijo za odstavitev Črnčeca, ki jo je do zdaj podpisalo več kot 4.000 ljudi, pa je odziv organov in organizacij, ki bi se morale na imenovanje najglasneje in najodločneje odzvati, presenetljivo miren oziroma ga sploh ni. Za komentar imenovanja nekoga, ki opozarja na "islamizacijo" Slovenije in bi tukajšnjim muslimanom celo onemogočil opravljanje molitev oziroma jih kar se da marginaliziral, smo se obrnili na Islamsko skupnost. Po nekaj dneh smo ob vnovičnem poizvedovanju dobili odgovor, da se vodstvo skupnosti, torej mufti Nedžad Grabus ali generalni tajnik Nevzet Porić, o imenovanju ne želi izreči.

V Islamski skupnosti odločitve niso pojasnili, a kot smo izvedeli v pogovoru z nekaterimi muslimani, je razlog zanjo najverjetneje želja vodstva, da napetosti ne stopnjuje, morda pa so ocenili, da njihova kritika ne bi ničesar spremenila in bi se za muslimane v Sloveniji zgolj ustvarilo še težje ozračje. Ne glede na morebitne razloge pa ostaja dejstvo, da se je Islamska skupnost oglasila, ko je v letih 2010 in 2012 nasprotovala družinskemu zakoniku oziroma dodelitvi pravic istospolno usmerjenim državljanom, v primeru visokega imenovanja nekoga, ki bi muslimanskim državljanom pravice odvzel, pa molči.

Poziv k odstavitvi Črnčeca
Več je za MMC povedal Fahir Gutić, član izvršnega odbora Bošnjaške kulturne zveze Slovenije in podpredsednik Zveze zvez kulturnih društev konstitutivnih narodov in narodnosti nekdanjega SFRJ-ja v Sloveniji (Exyumak). "Danes je moderno napadati muslimane, in čim bolj jih človek napada, tem bolj je opazen," je odvrnil na vprašanje, kako komentira izjave Črnčeca. Izrazil je razočaranje muslimanov nad Šarčevo odločitvijo.

Odziv premierja na kritike njegovega zaupanja Črnčecu, češ da mu na položaju državnega sekretarja ne bo dopustil nadaljnjega izražanja njegovih sovražnih stališč, Gutića ne pomirja. "Osebno menim – verjamem pa, da tako misli tudi velika večina ljudi, ki imenovanju nasprotujejo – da bi moral Šarec Črnčeca takoj odstaviti in na ta položaj imenovati 'normalnega' človeka," je dejal, s čimer bi po njegovih besedah "pomiril muslimane, pa tudi liberalno usmerjene državljane".

Gutić, sicer veren musliman, pri tem poudarja, da muslimani v Sloveniji živijo že zelo dolgo, pri čemer ne pozna primera, ki bi nakazoval ekstremistična ali teroristična nagnjenja, kot se jim pripisuje. "Muslimani v tej državi živimo in bomo v tej državi ostali. Nikamor ne bomo šli. Govorim seveda o muslimanih z Balkana. Spoštujemo zakone te države in v Sloveniji nimamo namena delati kakršnih koli problemov, še posebej ne v kakšnem ekstremnem smislu," je dejal Gutić, ki pa vendarle opozarja na nevarnost radikalizacije med muslimani, ki jo lahko povzroči imenovanje islamofoba na tako visok politični položaj.

Ob kritikah imenovanja je sicer treba poudariti, da, kolikor smo lahko izvedeli, to dejstvo ni posebej pomembna tema pogovorov oziroma izrecen vir skrbi med državljani islamske veroizpovedi, čeravno nekaterim povzroča nelagodje. Ljudje naj bi bili namreč bolj kot s spremljanjem kadrovskih potez premierja obremenjeni z vsakodnevnimi skrbmi, povezanimi z delom in preživljanjem.

Molk institucij
Za odziv na imenovanje Črnčeca smo prosili tudi nekatere institucije in urade, ki delujejo na področju verske svobode in človekovih pravic, a smo prejeli zgolj splošne odgovore. Izjava Črnčeca, da je islamska molitev v javnosti "napad na demokracijo in naše človekove pravice" ter "motenje javnega reda in miru", in njegova oznaka džamije za "vojašnico" sta v nasprotju z več členi Zakona o verski svobodi. Ta v 2. členu tako določa, da je "verska svoboda v zasebnem in javnem življenju nedotakljiva in zagotovljena" ter da obsega "svobodo izražanja verskega prepričanja" in "svobodo, da vsakdo, sam ali skupaj z drugimi, zasebno ali javno, izraža svojo vero v bogoslužju, pouku, praksi in verskih obredih ali drugače".

V 3. členu zakon še določa, da je "prepovedano vsakršno spodbujanje k verski diskriminaciji, razpihovanje verskega sovraštva in nestrpnosti" ter da je "prepovedana neposredna in posredna diskriminacija zaradi verskega prepričanja, izražanja ali uresničevanja tega prepričanja". V 26. členu zakon še pravi, da imajo Cerkve in druge verske skupnosti "pravico graditi in vzdrževati prostore in stavbe za bogoslužje, druge verske obrede ter za druga zbiranja in imajo pravico do prostega dostopa do njih".

Državni organ, ki deluje na področju verske svobode, je urad za verske skupnosti v okviru ministrstva za kulturo. Med drugim smo jih vprašali, ali so premierju izrazili morebitne pomisleke glede imenovanja Črnčeca, kako ocenjujejo morebitne učinke njegovega imenovanja na položaj in počutje muslimanov in muslimank v Sloveniji ter kako se odzivajo na izjave novega državnega sekretarja, ki so v nasprotju z določbami Zakona o verski svobodi. V odgovoru so zapisali, da "komentiranje kadrovskih odločitev predsednika Vlade Republike Slovenije ni v pristojnosti Ministrstva za kulturo, niti njegove organizacijske enote Urada za verske skupnosti", spomnili pa so, da ustava vsakomur zagotavlja enake človekove pravice in temeljne svoboščine.

Te zagotavlja tudi Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki je eden od pravnih okvirov za delo varuha človekovih pravic. V povezavi s Črnčečevimi izjavami sta še posebej relevantna 9. in 14. člen, ki zagotavljata svobodo mišljenja, vesti in vere ter prepoved diskriminacije. Na prošnjo za komentar Šarčeve poteze in odgovor na vprašanje, ali bodo svoje morebitne pomisleke prenesli premierju, so odgovorili, da "morajo osebe na vidnih in vodstvenih položajih vedno in povsod paziti na izražene besede. Med drugim jim je zaradi njihovega položaja v javnem in medijskem prostoru namenjeno več pozornosti kot drugim, njihove izjave pa imajo posledično večji vpliv in težo."

V splošnem odgovoru so še dodali, da "z izražanjem svojih stališč ni dopustno posegati v pravice drugih, jih žaliti in nadlegovati. Za svobodo izražanja je treba skrbeti, vendar ima tudi ta svoje meje. Posebej je treba skrbeti za etiko javne besede v odnosu do manjšin in ranljivih skupin, saj ni dopustna diskvalifikacija skupin in posameznikov na podlagi osebnih okoliščin, na katere nimajo vpliva (spol, etnična in jezikovna pripadnost, spolna usmerjenost, starost, invalidnost ...). Nedopustno je komuniciranje in ravnanje na način, ki spodkopava že doseženo raven človekovih pravic in temeljnih svoboščin".

"Negativno simbolno dejanje"
Govorili smo tudi z Nežo Kogovšek Šalamon, članico Sveta vlade za dialog o verski svobodi, ki je poudarila, da se ji zdijo sporne "kakršne koli izjave, ki napadajo druge posameznike na podlagi katere koli njihove osebne okoliščine, še zlasti tistih, ki so še posebej zaščitene po naši ustavi in mednarodnem pravu", pri čemer je "veroizpoved gotovo ena od teh okoliščin". Izjave Črnčeca so po njenih besedah "s tega vidika gotovo problem".

Kot je še opozorila sogovornica, predstavljajo muslimani v Sloveniji eno od treh največjih verskih skupnosti, "zato je še posebej pomembno, da je na to vprašanje ob imenovanju uslužbencev, ki ne smejo biti kompromitirani, pozoren tudi državni vrh". Odločitev Šarca za imenovanje Črnčeca, ki ga je označila za "negativno simbolno dejanje", lahko pri eni od verskih skupnosti po njenih besedah "vzbudi skrb oziroma pomislek, ali lahko njeni pripadniki takšnim voditeljem sploh zaupajo glede tega, kako bodo obravnavani".

Podobno misli tudi Fahir Gutić, ki meni, da imenovanje Črnčeca nakazuje prihodnji diskurz vlade in njeno delovanje v odnosu do narodnih manjšin, še posebej do muslimanov.

Naslednja seja Sveta vlade za dialog o verski svobodi bo nekoč jeseni, zato se do imenovanja Črnčeca še niso opredelili, je še pojasnila Neža Kogovšek Šalamon, ki pa je "skoraj prepričana, da bo verjetno katera od teh tematik, o katerih se danes pogovarjamo, prišla na dnevni red jesenske seje".