Državni zbor je z 51 glasovi za in 33 proti potrdil sklep o nedopustnosti zakonodajnega referenduma o zakonu o investicijah v Slovenski vojski (SV), ki v letih od 2021 do 2026 predvideva 780 milijonov evrov sredstev za vojsko. V koaliciji so poudarjali, da zakon izpolnjuje vse pogoje, po katerih je referendum nedopusten, v štirih opozicijskih strankah so trdili nasprotno.

Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Uroš Lampret je predtem v svojem nastopu spomnil na pravno mnenje, ki sta ga izdelala Matej Avbelj in Igor Kaučič. V njem sta pravnika ocenila, da zakon izpolnjuje vse pogoje, zaradi katerih je referendum o njem nedopusten. Ti pogoji so, da je pravni predpis po svoji obliki zakon, da vsebuje nujne ukrepe za zagotovitev določenih ustavnih vrednot, te pa so obramba države, varnost in odprava posledic naravnih nesreč.

Mesec: Gre za nevaren precedens

Koordinator Levice Luka Mesec pa je v izjavi po seji DZ-ja ocenil, da gre za nevaren precedens. "51 poslancev je pohodilo 28.551 podpisov državljanov, ki so zahtevali ustavno zagotovljeno pravico do referenduma o 780-milijonski nabavi orožja," meni. Da bi prepovedali ta referendum, je koalicija po njegovih besedah uporabila določbe sprememb zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki so jih uvedli med koronakrizo, da bi veljale pri sprejemanju pritikoronskih svežnjev. Tokrat so prvič uporabili te določbe zunaj teh ukrepov, je poudaril. "Pravico ljudstva do demokratične samoodločbe bomo branili na ustavnem sodišču. Mnenje imamo že pripravljeno," je še pojasnil Mesec.

Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec pa je že pred sejo DZ-ja v izjavi ocenil, da je predlog vladnega sklepa o nedopustnosti tega referenduma protizakonit in protiustaven. Kot je poudaril, so bile spremembe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, na katerih temelji sklep, sprejete zaradi nujnih ukrepov v epidemiji.

Pri zbiranju podpisov za referendumske postopke je bil aktiven tudi SD. Po besedah poslanke Meire Hot na današnji seji se v SD-ju zavedajo, s kakšnimi težavami se spoprijema Slovenska vojska. Vendar pa je izbruh epidemije koronavirusa pustil izjemne posledice v gospodarstvu in zdravstvu, zaradi česar so zelo zadržani do hitenja s 780-milijonsko investicijo v vojsko. Absolutno nedopustno pa je po njenem mnenju državljanom onemogočati odločanje o tem vprašanju.

Sorodna novica Del opozicije opozarja na podtaknjene člene, a referenduma o PKP 6 ne bo

Jurša: "Sredstva za vojsko niso vržena v zrak"

Med razpravo v DZ-ju je poslanec SDS-a Jožef Lenart poudaril, da Slovenija potrebuje dobro vojsko, "slabo opremljene in slabo usposobljene pa res ne".

Vodja poslanske skupine DeSUS-a Franc Jurša je poudaril, da pripadniki SV državljankam in državljanom pomagajo vedno, ko jih potrebujejo. Sredstva, ki jih vojski namenja zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih od 2021 do 2026, po njegovih besedah "niso vržena v zrak", pač pa gre za naložbe v njihovo normalno delo. Obenem zakon po besedah Jurše zagotavlja učinkovit nadzor nad njegovim izvajanjem, saj bo o tem vsako leto seznanjen DZ.

Andrej Černigoj iz NSi-ja pa je opozoril, da se varnostni položaj v naši širši okolici zaostruje. Velika večina držav po njegovih besedah pospešeno vlaga v obrambo, medtem ko je v Sloveniji politika obrambni sistem v preteklem obdobju "spravila na kolena". Kot je poudaril, je zato ravno v teh časih treba poskrbeti za varnost.

Tudi v SMC-ju so izrazili podporo predlogu sklepa. Zavrnitev zakona na referendumu bi po mnenju poslanke Monike Gregorčič pomenila resno oviro za delovanje države oz. za izvrševanje njenih temeljnih funkcij ter ogrozila nujen razvojni preskok in modernizacijo Slovenske vojske.

Opozicija: Ne gre za zakon o nujnih ukrepih

Na drugi strani po mnenju poslanke LMŠ-ja Tine Heferle nikakor ne gre za zakon, pri katerem bi bilo dopustno omejevati ustavno pravico do referendumske pobude. Kot je poudarila, ne gre za zakon, od katerega bi bila odvisna obramba države. Po mnenju poslanke LMŠ-ja so prav tako skrajno nedostojne trditve predlagateljev sklepa, da na tem zakonu vojska stoji ali pade. Gre za zakon o investicijah in če o čem, bi morali državljanke in državljani pri tem imeti pravico odločati, je dejala.

S tem se je strinjala tudi vodja poslanske skupine SAB-a Maša Kociper. Poudarila je, da se danes ne pogovarjajo o potrebi po investicijah v vojsko, pač pa o dopustnosti referenduma o tem vprašanju. Sama ocenjuje, da drugi ustavni pogoj za prepoved referenduma, torej nujnost ukrepov, ni podan ne s časovnega ne z vsebinskega vidika. To določbo so predlagatelji sklepa po njenem mnenju tolmačili preširoko.