Računsko sodišče je sum kaznivega dejanja ponarejanja listin naznanilo zoper stranko SDS, saj je ta, kot izhaja iz poročila Računskega sodišča, kot dokazilo za nekaj prejetih brezplačnih storitev predložila fiktivne listine. Prav tako je po njihovih ugotovitvah v več primerih s posebnega transakcijskega računa za volilno kampanjo poravnala stroške, pri katerih zaradi odsotnosti ustreznih in zadostnih dokazil niso mogli potrditi, da so bile storitve opravljene in da so stroški nastali v povezavi z volilno kampanjo.

V SDS-u razlog za nepravilnosti, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče v reviziji o financiranju volilne kampanje za lanske volitve v DZ, pripisuje nepoznavanju pravil gospoda, ki jim je pomagal pri lepljenju plakatov. Kot so pojasnili v stranki, so bili v času volilne kampanje za plakatiranje, predvsem v manjših lokalnih okoljih, zadolženi prostovoljci, simpatizerji ali člani lokalnih odborov stranke. "Tudi v okolici Celja, kjer je gospod, ki je sprejel to zadolžitev, plakate lepil ali postavljal, ne da bi za to predhodno prejel soglasje. Stranka s tem ni bila seznanjena, dokler je k predložitvi teh pogodb oz. soglasij ni pozvalo Računsko sodišče," so sporočili.

Dodali so, da stranka ni bila obveščena ali imela nadzora nad tem, izključno zato, ker je šlo za ali brezplačne najeme ali za izjemno nizke vrednosti pogodb. Tudi zato Računsko sodišče v tem delu ni izdalo popravljalnih ukrepov, so navedli. "Verjamemo, da bo tudi policijska uprava Ljubljana razumela, da pri tem ni šlo za naklep, temveč izključno za nepoznavanje pravil gospoda, ki smo mu sicer hvaležni za čas in angažiranost, a obžalujemo, da se ni vnaprej pozanimal, kakšno dokumentacijo bi moral pred postavitvijo plakatov pridobiti," so še zapisali v stranki.

Podrobneje zapleta niso pojasnili, kot kažejo neuradne informacije STA-ja, pa bi lahko šlo za to, da je omenjeni storitev opravil brez računa oz. druge podlage za opravljeno storitev, nato pa je te ob reviziji izdal za nazaj.

Po oceni sodišča sporna tudi serija oddaj na Nova24TV

Računsko sodišče je v revizijskem poročilu med drugim ugotovilo tudi, da je SDS dobil nedenarne prispevke v nasprotju z veljavno zakonodajo, in sicer v ocenjeni vrednosti najmanj 6.364,30 evra, njihove denarne protivrednosti pa ni nakazala v humanitarne namene. V volilni kampanji je bilo namreč na televiziji Nova24TV predvajanih najmanj 17 oddaj Kdo vam laže – na terenu, v katerih je sodelovalo 19 kandidatov SDS-a. Stranka je v poročilu o volilni kampanji prikazala le nekaj stroškov, povezanih s snemanjem te oddaje, ne pa vseh, v poročilu ugotavlja Računsko sodišče.

Iz poročila SDS-a o volilni kampanji po ugotovitvah Računskega sodišča ni jasno, kako so bili poravnani stroški snemanja oddaj v tistih primerih, ko jih stranka ni plačala s posebnega računa in kdo jih je poravnal, prav tako v poročilu ni prikazala vrednosti brezplačnih storitev za izvedbo politične propagande.

Računsko sodišče je ob tem ugotovilo, da je SDS dejavno sodeloval pri pripravi oddaj, saj je na svojih spletnih straneh in prek drugih medijev vabil javnost k udeležbi na snemanju oddaj, med kampanjo z naročilnico, oddano v imenu stranke, naročala posamezne storitve za oddajo, s posebnega računa pa poravnala več stroškov, povezanih z izvedbo snemanja oddaje, v skupnem znesku najmanj 2.135,70 evra.

V SDS-u so v pojasnilu Računskemu sodišču navedli, da stroški oddaj niso volilni strošek, na kar da je stranka opozarjala tudi vse kandidate. Po njihovih navedbah je šlo za "vseslovensko" oddajo, SDS pa da ni imel nič s samo oddajo in njeno vsebino, razen tega, da so nekateri kandidati prišli na snemanje oddaje in v njej sodelovali po scenariju voditelja. Ne glede na to pa Računsko sodišče meni, da je serija oddaj predstavljala politične oglaševalske vsebine in da SDS ni ravnal v skladu z volilno zakonodajo.

Mnenje s pridržkom tudi za stranki Resni.ca in Konkretno ter Ferenca Horvatha

Računsko sodišče je sicer na podlagi zbranih dokazov v revizijah na inšpektorat za notranje zadeve, inšpektorat za medije in na tržni inšpektorat poslalo obvestila o zaznanih sumih storitve prekrškov. Na inšpektorat za notranje zadeve so poslali obvestilo o sumu kršitve 7. člena zakona o volilni in referendumski kampanji zoper osem organizatorjev volilne kampanje, na inšpektorat za medije sum o prekršku zoper 26 medijev, na tržni inšpektorat pa sum prekrška zoper eno pravno osebo, gospodarsko družbo, ki je sodelovala pri izvedbi volilne kampanje, je za STA pojasnila predsednica Računskega sodišča Jana Ahčin.

Računsko sodišče Republike Slovenije je v revizijah pravilnosti financiranja volilnih kampanj za volitve poslancev v državni zbor v letu 2022 sedmim organizatorjem volilnih kampanj izreklo pozitivno mnenje o pravilnosti poslovanja in o pravilnosti poročanja v skladu z zakonom o volilni in referendumski kampanji. To so bili Levica, LMŠ, NSi, SAB, SD, Gibanje Svoboda in predstavnik italijanske narodne skupnosti Felice Žiža.

Mnenje s pridržkom pa so dobili SDS, Državljansko gibanje Resni.ca, predstavnik madžarske manjšine Ferenc Horvath in Konkretno, ki je nastopalo v gibanju Povežimo Slovenijo, izhaja iz sporočila Računskega sodišča.

Vse tri stranke so namreč s posebnega transakcijskega računa za volilno kampanjo poravnale stroške, ki niso stroški volilne kampanje, poleg tega pa s posebnega transakcijskega računa za volilno kampanjo niso poravnale vseh stroškov volilne kampanje. V SDS-u in Resnici prav tako protivrednosti denarnega prispevka pravne osebe niso pravočasno nakazali v humanitarne namene, v Povežimo Slovenija pa tega še niso storili. V primeru kampanje predstavnika madžarske manjšine Ferenca Horvatha pa so bili s posebnega transakcijskega računa za volilno kampanjo poravnani stroški, ki niso stroški volilne kampanje.

Organizatorji so za stroške volilnih kampanj skupaj porabili 3.368.602 evra. Na podlagi opravljenih revizij so organizatorji volilnih kampanj upravičeni do delnega povračila stroškov volilnih kampanj v znesku 324.000 evrov.

Ugotovljeni znesek nepravilnosti in napak znaša skupaj 333.187 evrov. Deset organizatorjev je z volilnega računa poravnalo stroške v skupnem znesku približno 100 tisočakov, ki jih ni mogoče obravnavati kot stroške volilne kampanje. Osem organizatorjev je prejelo nedovoljene prispevke v skupnem znesku približno 15.000 evrov. Pet organizatorjev je plačalo stroške volilne kampanje v skupnem znesku 83.000 evrov z napačnega bančnega računa. Štirje organizatorji so prejeli nedovoljene brezplačne storitve občin, trije pa niso v celoti poravnali stroškov volilnih kampanj z volilnega računa v znesku skoraj 40.000 evrov.

En organizator pa je prikazoval opravljene storitve po podcenjeni vrednosti, še navaja Računsko sodišče. Zaradi ugotovitev, povezanih z nedovoljenimi prispevki za volilno kampanjo, je moralo sedem organizatorjev volilne kampanje v humanitarne namene nakazati skupaj 13.826 evrov, en organizator pa mora to še narediti v okviru izvedbe popravljalnega ukrepa.

Povečanje stroškov volilnih kampanj

Računsko sodišče ugotavlja tudi, da so stroški volilnih kampanj za volitve v državni zbor za leto 2022 za 37 odstotkov večji od primerljivih stroškov volilnih kampanj za volitve v državni zbor leta 2018, ki so tedaj znašali 2.445.313 evrov.

Povprečen strošek volilne kampanje na stranko se je z 222.301 evra na stranko v letu 2018 povečal na 374.088 evrov na stranko v letu 2022, kar je za več kot 68 odstotkov.

Iz opravljenih revizij izhaja, da je bila v letu 2022 pri večini list kandidatov volilna kampanja obsežnejša. Zgornja meja stroškov volilne kampanje je v letu 2022 znašala 679.773 evrov, pri čemer so stroški volilnih kampanj štirih organizatorjev presegli 80 odstotkov tega zneska.

Delno povračilo stroškov volilne kampanje je leta 2022 za 54 odstotkov preseglo delno povračilo, izplačano organizatorjem volilne kampanje leta 2018, in sicer zaradi višje udeležbe volivcev na volitvah v državni zbor in večjega števila veljavnih glasovnic.