To so opazili tudi v Dijaškem domu Bežigrad. Ta ima po besedah ravnateljice Nataše Erjavec še srečo, saj je še vedno precej povpraševanja po prebivanju v domu. Se pa nekoliko boji za prihodnost, saj pričakuje znaten upad dijakov spomladi, ko se bodo razmere na cestah umirile. Ob tem Erjavčeva dodaja, da bo osip najbolj prizadel manjše dijaške domove, nekatere celo toliko, da bo ogrožen njihov obstoj.

Osipa že sprejetih dijakov pa niso zaznali le v prestolnici, temveč tudi v Murski Soboti in Mariboru. Ravnatelj Dijaškega doma Drava Maribor Ivan Sagadin je dejal, da so zaradi subvencioniranih prevozov v prvih dveh tednih izgubili že deset dijakov.

Sagadin se boji, da se bo to nadaljevalo, ko bodo starši začeli dobivati položnice za 208 evrov, kolikor znašajo stroški prebivanja v domu. S plačilno nedisciplino staršev do zdaj niso imeli veliko težav. "Ob trenutnem gospodarskem stanju pa se bojimo, da bo tega vedno več," je povedal Sagadin.

Dijaški dom nista le obrok in postelja
Ob za dijaške domove ne ravno najobetavni prihodnosti ravnateljica Dijaškega doma Bežigrad zatrjuje, da so dijaški domovi v Sloveniji močno razvili domsko vzgojo. V domovih dijakom zagotavljajo pomoč pri izobraževanju, vzgojnih težavah in socialnih stiskah.

Tudi statistika učnih uspehov govori v prid dijaškim domovom, poudarja Erjavčeva, saj dijaki, ki prebivajo v domu dosegajo boljši učni uspeh od njihovih vrstnikov, ki prebivajo doma. Erjavčeva zato misli, da bi bila velika škoda, če bi se z napovedanimi reorganizacijami te prednosti izgubile.

Z novim sistemom subvencioniranih prevozov lahko dijaki in študentje uvajajo splošno subvencionirano mesečno vozovnico za javni promet, ki glede na razdaljo stane 20, 30 ali 50 evrov. Taka pa je cenovno precej ugodnejša od stroškov za bivanje v dijaškem domu.

L. L.