Poleg višjih obresti in višje referenčne obrestne mere evribor na nezmožnost najemanja posojil vse bolj vpliva tudi zvišanje minimalne plače.

Če je konec 2021 povprečna fiksna obrestna mera za novo 20-letno stanovanjsko posojilo znašala dva odstotka, se zdaj vrti okoli štirih odstotkov. Dvig obresti pa ni rezerviran le za nova posojila, močno so mu izpostavljeni tudi vsi, ki so posojila v preteklosti najeli po spremenljivi obrestni meri. Šestmesečni evribor je namreč pred poldrugim letom znašal minus pol odstotka, danes že 2,7.

"Če bi v začetku preteklega leta vzeli 20-letno posojila s spremenljivo obrestno mero v višini 100 tisočakov, bi ta dinamika evribora do danes zvišala ta začetni obrok za okoli 25 odstotkov, " je pojasnil Marko Tretnjak iz zveze potrošnikov.

Dejstvo je, da tako visokih obrestnih mer v evrskem območju nismo imeli že od leta 2014. V Sloveniji pa na kreditno sposobnost oziroma nesposobnost še dodatno vpliva učinek dviga minimalne plače na obstoječi makrobonitetni ukrep.

"Vsakič, ko se od leta 2019 dalje minimalna plača dvigne, se posojilna sposobnost vsaj za dvanajst mesecev zaradi strukture tega ukrepa zniža. To seveda tudi vpliva na povpraševanje," poudarja direktorica Združenja bank Stanislava Zadravec Caprirolo.

Dodatno po njenih besedah na ohlajanje povpraševanja po novih stanovanjskih in potrošniških posojilih vpliva tudi zadnja davčna reforma, ki posega v razpoložljivi dohodek gospodinjstev. Ne glede na to na združenju bank letos še pričakujejo pozitivno rast posojil za fizične osebe.

"Samo ne tako visokih rasti kot smo ji bila priča leta 2022, ko so posojilojemalci lovili obdobje nizkih obrestnih mer," dodaja Zadravec Caprirolo.

Za vse, ki se zaradi podražitve mesečnih obrokov spopadate s težavami pri odplačevanju, na Združenju bank in na Zvezi potrošnikov svetujejo posvet v banki in morebitno pretvorbo posojil po spremenljivi obrestni meri v posojila s fiksno obrestno mero, vendar le če je do konca odplačevanja še daljše obdobje.