Temperaturo bodo dvigovali vladni ukrepi za sanacijo javnih financ, ki bodo predstavljeni čez mesec dni, bančna črna luknja, prodaja državnega premoženja, pa tudi protesti vstajnikov. Vse našteto lahko usodno zamaje vladno koalicijo. Vprašanje pa je, ali si lahko to Slovenija v položaju, kakršnem je, sploh privošči, opozarjajo poznavalci političnih razmer pri nas.

Besedna zveza vroča jesen je sicer floskula, ki jo iz ust politike poslušamo že od izbruha krize, ocenjuje analitik Matevž Tomšič, a hkrati poudarja, da vlada Alenke Bratušek nima drugega izhoda, kot da izpelje vse potrebne ukrepe za izhod iz krize. Prejšnje vlade so si odlašanje še lahko privoščile: "To v povezavi z vsemi drugimi momenti, s splošnim nezaupanjem ljudi v politiko kot takšno, v povezavi s škandali in aroganco politike ... v povezavi s tem dobimo neko zelo eksplozivno mešanico. Jeseni se lahko zgodi marsikaj."

Prva resna preizkušnja vladne koalicije bo rebalans proračuna za prihodnje leto, s katerim namerava vlada privarčevati 300 milijonov evrov, napoveduje komentatorka Dela Tanja Starič: "Po doslej znanih podatkih je jasno, da bo prišlo do posegov v pokojnine. Do kako velikih, ne vemo. Tu bo DeSUS zagotovo zagrozil z odstopom. Vemo, da je to storil že v preteklosti, saj gre za strankino paradno temo."

Koalicija bo na preizkušnji tudi pri prodaji državnega premoženja: "Popolnoma jasno je, da bo prišlo med PS-jem in SD-jem do zelo hudih trenj. To je tema, pri kateri absolutno lahko pade vlada."

Po mnenju analitika Igorja Pribca pa je usoda vladne koalicije odvisna tudi od vzdrževanja osnovnega občutka poštenosti, v nasprotnem jo lahko na kolena spravita tudi ulica in javno mnenje. "Če ne bo vzdrževan osnoven občutek poštenosti in zagnanosti te vlade, potem bo tudi "komu koliko" potisnjen v drugi plan. Percepcija ljudi namreč ni vedno povezana le z denarnimi zadevami, temveč se lahko ljudske strasti vnamejo tudi pri nekaterih na videz manj pomembnih vprašanjih, kot je na primer, kako do teh rezov pridemo."

Na vlado utegnejo usodno vplivati tudi rezultati stresnih testov bank, sploh če bodo pokazali, da so banke v veliko slabšem stanju, kot se je sprva ocenjevalo, še opozarjajo analitiki. Če denarja za sanacijo bank ne bo dovolj, bo morala vlada spomladi za pomoč zaprositi Bruselj, kar bi imelo usodne posledice tako za vlado kot državo.

Nataša Mulec, Radio Slovenija