"Mi smo prvi, ki si želimo, da bi čim večje število javnih uslužbencev višje plače iz naslova dogovora oz. sporazuma za razreševanje stavkovnih zahtev dobilo čim prej. Navsezadnje je bila naša koordinacija stavkovnih odborov tista, ki si je ves čas prizadevala, da se dogovorjeno nanaša na vse javne uslužbence – glede na to, da je to posledica predvsem dvigov zdravniških plač –, v nasprotju z nekaterimi drugi sindikati, ki so v teh pogajanjih zastopali izrazito ozke interese," je poudaril Počivavšek.

Po njegovih besedah ugotavljajo, da so v delu, ki ima finančne posledice, z doseženim v pogajanjih lahko zadovoljni, od vlade pa so si želeli še dveh zavez, pri katerih niso uspeli. Prva je vezana na boljše vrednotenje posameznih delovnih mest, o katerem so se vladni pogajalci dogovorili z nekaterimi sindikati, ob sicer enotnih dvigih, ki so predvideni za vse enako.

Po Počivavškovih besedah so se želeli z vlado dogovoriti, da bi v prihodnjem letu ocenili učinek teh izjem na vrednotenje drugih delovnih mest v javnem sektorju. Če bi ugotovili, da je treba po istih merilih in z isto utemeljitvijo za en plačni razred zvišati vrednotenje še kateremu izmed delovnih mest, pa bi se nato v prihodnjem letu o tem dogovorili, je pojasnil.

"Nikakor ne gre za to, da bi zahtevali kakšne posebne dvige, želeli smo si zgolj pridržati pravico do pogajanj na podlagi istih meril in utemeljitev, na podlagi katerih se je vlada že dogovorila o boljšem vrednotenju nekaterih delovnih mest," je poudaril. Po njegovih navedbah je teh delovnih mest in nazivov več kot 160, od tega zgolj štiri z dejavnosti zdravstva, štiri iz dejavnosti raziskovanja, nobenega iz državne uprave in tudi ne iz plačne skupine J.

Kot drugo pa so pričakovali, da bo vlada za povišane stroške dela zagotovila finančna sredstva. Na podlagi informacij, ki jih imajo, in tudi preteklih izkušenj se namreč bojijo, da se bodo v nekaterih delih javnega sektorja za izvajanje dogovorjenega pojavile težave s financiranjem, če te zaveze ne bo.

Čeprav omenjeni zahtevi ostajata odprti, pa so se odločili, da pri vključitvi obeh zavez v sporazum ne bodo vztrajali. Že zdaj pa so napovedali, da bodo v letu 2019 ob morebitnih težavah s financiranjem v povezavi s tem vodili dejavnosti. Prav tako nameravajo prihodnje leto, ko bodo ocenili, kakšni so učinki izjem, o katerih so se dogovorili z vlado, nanjo nasloviti interesne zahteve.

V sredo naj bi sicer trije sindikati, ki so se v ponedeljek uskladili z vladnimi pogajalci, stavkovni sporazum že parafirali.

In kaj so se dogovorili? Več spodaj.

Stavkovni sporazum, ki so ga trije sindikati v ponedeljek uskladili z vladno stranjo, je vreden približno toliko kot tisti, o katerem so se dogovarjali marca, in sicer približno 306 milijonov evrov. Največ, okoli 265 milijonov, predstavljajo t. i. pasovni dvigi plač. Besedilo sporazuma sicer še ni dostopno javnosti, so pa znane glavne rešitve.