Tema današnjega srečanja na Ludranskem Vrhu, ki se ga je udeležilo nekaj sto ljudi, je bila Solidarnost so predvsem dejanja, ne besede, prav temu pa je bilo letos namenjeno tudi omizje, na katerem bodo sodelovali tisti, ki so občini Črna na Koroškem pomagali ob poplavah, med drugim skavti, taborniki ter predstavniki uprave za zaščito in reševanje.

Pomena solidarnosti se je v veliki meri v osrednjem nagovoru dotaknil tudi Prebilič, ki je dejal, da se pravi pomen solidarnosti razkriva v naših dejanjih. "Besede lahko navdihujejo, toda resnične spremembe se zgodijo, ko delujemo, ko sodelujemo," je dejal dozdajšnji kočevski župan, ki se kmalu seli v Evropski parlament, Vladimir Prebilič.

Ob tem je spomnil, da je bila solidarnost ključna skozi zgodovino slovenskega naroda – od osamosvajanja leta 1991 do časov krize, naravnih nesreč ali političnih preizkušenj, ko smo Slovenci vedno znova dokazali, da smo sposobni stopiti skupaj in pomagati drug drugemu.

"Vendar pa ne smemo pozabiti, da solidarnost, čeprav vedno bolj pomembna, ne sme biti nadomestek za odgovornost politike. Ne smemo dovoliti, da postane solidarnost način reševanja problemov, kjer politika odpove. Politične strukture in odločevalci morajo nositi svoj del odgovornosti in delovati v skladu z načeli pravičnosti, trajnosti in odgovornosti do svojih državljanov, skupnosti in okolja, ki nam vsem daje dom, blaginjo in varnost," je poudaril Prebilič.

Solidarnost je v dejanjih

Da se solidarnost izkazuje v dejanjih, smo Slovenci pokazali lani, ko so uničujoče poplave prizadele tudi Črno in druge kraje na Koroškem, pomoč pa je prihajala iz vseh koncev Slovenije in iz tujine. "To je bila solidarnost v pravem pomenu, dejanja govorijo glasneje kot besede. Vse nas je napolnila s ponosom in občutkom pristne, človeške povezanosti," je dejal Prebilič.

Hkrati je opomnil, da do ekstremnih vremenskih dogodkov prihaja, ker kot družba nismo dovolj solidarni pri obravnavanju podnebnih sprememb. Posameznik po njegovem mnenju sam težko doseže spremembe, potreben je skupni napor.

Pri tem je kot svetel primer navedel slovenske športnike, ki so v zadnjih tednih znova povezali Slovenijo. "Njihovi uspehi niso zgolj rezultat individualnega talenta, temveč predvsem trdega dela, sodelovanja in vztrajnosti. Tako kot v športu je tudi v družbi pomembno sodelovanje, vztrajnost in skupna prizadevanja. Le skupaj lahko premikamo meje in dosegamo velike stvari," je sklenil.

Županja: Mala država pogumnih ljudi

Črnjanska županja Romana Lesjak je v pozdravnem nagovoru prav tako začela v športnem slogu, spomnila na to, kako športniki ves čas izkazujejo spoštovanje do svoje države, svoje uspehe pa dosegajo z veliko truda.

"Mala država smo, a imamo pogumne in velike ljudi. Zdi se mi, da so športniki tisti, ki nas bolj povezujejo kot politiki, pa ne bi smelo biti tako," je dejala in izrazila prepričanje, da se bo v prihodnosti, če se bomo vsi skupaj za to potrudili, tudi to spremenilo.

Letošnjega srečanja se prav veliko predstavnikov politike sicer ni udeležilo. Med vidnejšimi gosti sta bila državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Andrej Rajh in koroški poslanec Dušan Stojanovič ter nekaj županov koroške regije in drugih bližnjih občin.

Prvo srečanje pod mogočno lipo je potekalo takoj po osamosvojitvi Slovenije avgusta 1991, odtlej pa prireditev na Ludranskem Vrhu tradicionalno poteka konec junija ali na začetku julija.

Sprva je bil dogodek opisan kot srečanje državnikov, pozneje državnikov in državljanov, zadnja leta pa je to vseslovensko srečanje pod Najevsko lipo. Na srečanju vsako leto gostijo vidne predstavnike iz politike, gospodarstva, lokalnega okolja in druge, ob lepem vremenu pa se ga je v preteklosti udeležilo precej ljudi.