Geodetska uprava bo ta podatek, če gre za fizično osebo, umaknila iz javnega vpogleda. Odločitev sodišča pa ne bo vplivala na vsebino registra nepremičnin in izvedbo ter obdelavo podatkov iz popisa. Lastniki nepremičnin bodo imeli pravico do vpogleda v vse podatke o nepremičnini v njihovi lasti, vendar le z digitalnim potrdilom za fizične osebe.

Opredelitve namena zbiranja podatkov ne bo
S tem je Ustavno sodišče ugodilo predlogu informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar o zadržanju tistih členov zakona o nepremičninah, ki se nanašajo na javne podatke o lastniku. Zavrnilo pa je njen ugovor, da v zakonu ni opredelitve namena zbiranja podatkov.

Popis se končuje, a je kljub zagotovilom dražji in počasnejši
Geodetska uprava sporoča, da s popisom počasi končuje. Popisanih je bilo 1.507.136 stavb in delov stavb, kar je 82,57 odstotka vseh stavb v Sloveniji. Podatki bodo zbrani v registru nepremičnin, ki bo enotna baza nepremičnin v državi in bo omogočila pregled nad številom, starostjo, velikostjo, komunalno opremljenostjo in vzdrževanostjo nepremičnin.

Direktor Geodetske uprave Aleš Seliškar je zagotovil, da bo terenski del popisa končan do 31. avgusta, kar je že drugo podaljšanje. Poleg tega so stroški popisa narasli za 1,3 milijona evrov in naj bi skupaj znašali 10,5 milijona evrov in to kljub temu, da so v februarskem sporočilu za medije napovedali, da se stroški kljub podaljšanju popisa ne bodo povečali.

Kdo je kriv za podaljšanje popisa
Za podaljšanje naj bi bili krivi lastniki stavb, ki da so nepripravljeni in jih je treba pogosto obiskati dvakrat, bolj zahtevni in nepripravljeni na sodelovanje pa naj bi bili tudi lastniki večjih nepremičnin in poslovnih objektov. Vendar pa je ocena časovnega razpona popisa, ki so jo izdelali na Geodetski upravi skoraj 80 odstotno napačna in kaže na to, da bi bili med vzroki za prekoračitev lahko tudi neizkušenost popisovalcev in napačna ocena razsežnosti projekta.