Kmetijski minister Jože Podgoršek je zaradi razmer v Ukrajini imenoval krizno delovno skupino na področju prehranske varnosti. Spremljali bodo stanje na trgu s prehrano in analizirali blagovno menjavo med Slovenijo in Ukrajino. Ključne naloge krizne delovne skupine, v kateri je 12 članov in ki bo delovala do preklica, se nanašajo tudi na ugotavljanje stanja blagovnih rezerv (predvsem žita in oljnic), predlaganje ukrepov za zagotavljanje neprekinjenega delovanja prehranskega sektorja in priprave poročil za potrebe drugih sestankov v državi, so povedali na ministrstvu.

In kaj so ugotovili doslej? "Na podlagi vseh naših analiz in pogovorov z deležniki ugotavljamo, da prehranska varnost v Sloveniji ta trenutek ni ogrožena. Imamo dovolj ključnih surovin, ne nazadnje tudi preko blagovnih rezerv, in na ta način zagotavljamo verjetno ključno oskrbo z žiti, v katerem delu smo najbolj odvisni od trgov Ukrajine in Rusije," je minister dejal novinarjem.

Zagotovil je, da je Slovenija, kar se tiče žit, do letošnje žetve nekako surovinsko preskrbljena. Z območja Ukrajine in Rusije Slovenija uvaža tudi največ surovin za pridobivanje sončničnega olja. "Tudi tu spremljamo zaloge pri naših ključnih deležnikih glede njihove zaloge. Situacija je izjemno stabilna in bo tako še nekaj časa," je dejal minister.

Pojasnil je, da sta Ukrajina in Rusija na svetovnih trgih izjemno pomembni pridelovalki hrane, a sta bolj kot za slovenski pomembni za svetovni in evropski trg, saj skupaj na svetovnih trgih pridelata tretjino vse pšenice, ječmena, polovico sončničnega olja ter 17 odstotkov koruze.
"V Sloveniji nas bolj kot prehranska varnost skrbijo dolgoročne posledice tega dogajanja v Ukrajini," meni Podgoršek, saj se ne ve, koliko časa bo ta konflikt trajal in kaj bo prinesel za evropski in svetovni trg.

"Zaradi negotove situacije smo že v petek na ministrstvu ustanovili krizno skupino, katere naloge so spremljanje tokov v verigi preskrbe s hrano, spremljanje stanja v blagovnih rezervah in predvsem komunikacija z deležniki," je dejal Podgoršek.

Kaj so ugotovili evropski kmetijski ministri

Sorodna novica Agrarni ekonomist Erjavec: Cene bodo šle gor, a civilizacijski premiki so pomembnejši

Danes (sreda) je sicer potekalo tudi izredno avdiovideo zasedanje ministrov Evropske unije za kmetijstvo o stanju in posledicah na kmetijskih trgih zaradi vojne v Ukrajini, na katerem so po Podgorškovih besedah ministri podprli vse napore za zagotavljanje hrane za Ukrajino na vojnih območjih. "Surovin je načeloma dovolj, prihaja pa do motenj v predelavi in dobavi," je dejal.

Na zasedanju je francosko predsedstvo predstavilo nekaj pogledov za reševanje krize in predlagalo, da se poišče rešitve, kako povečati evropsko proizvodnjo hrano, še posebno, če bo motena setev v naslednji sezoni 2020/23.

"Skrb za povečanje cen repromateriala in hrane je zelo veliko, zato Evropska komisija še ni objavila odziva na povišane cene energije, saj je ravno v tem času prišlo do krize v Ukrajini," je dejal minister. Komisija bo zdaj mnenje dopolnila, verjetno tudi z ukrepi za obvladovanje cen hrane.

Minister je povedal še, da se je komisija strinjala, da bo navezala stike z drugimi trgi, preko katerih bi Evropa lahko nadomestila pomanjkanje določenih surovin, ter da so ministri podprli takojšnjo aktivacijo mehanizma izrednih ukrepov za zagotavljanje varne preskrbe s hrano in prehranske varnosti v času kriz.

Podgoršek je opozoril še, da se pri vseh omejitvah sodelovanja z Rusijo in povračilnih ukrepih, ki jih bomo deležni s strani Rusije, ne sme pozabiti na kmete, saj so oni tisti, ki zagotavljajo prehransko varnost.

Ukrajina je velika pridelovalka žit

Ukrajina je zaradi naravnih danosti zelo velika pridelovalka žit in največja svetovna izvoznica sončničnega olja, ki pa ga v Slovenijo ne izvaža. Blagovna menjava med Ukrajino in Slovenijo je bila v letu 2020 skupaj vredna 259,8 milijona evrov, od tega je bila blagovna menjava s kmetijskimi in živilskimi pridelki vredna 8,243 milijona evrov oz. 3,1 odstotka.

V blagovni menjavi s pridelki in živilskimi izdelki je bilo v letu 2020 za 5,497 milijona evrov izvoza in 2,746 milijona evrov uvoza. Najpomembnejši kmetijski slovenski izvozni artikel so bili otroška hrana, sadni čaji, pripravki za brezalkoholne pijače, bomboni, živila iz moke ter sir in skuta. Iz Ukrajine pa smo medtem uvozili največ oreškov, mineralnih vod in sodavic.

Trgovina z Rusijo

Blagovna menjava s pridelki in živilskimi izdelki med Slovenijo in Rusijo je bila v letu 2020 vredna 57,3 milijona evrov, kar je štiri milijone evrov več kot v letu 2019. Pri tem se je izvoz iz Slovenije zmanjšal za 4,3 milijona evrov, uvoz v Slovenijo pa povečal za 8,4 milijona evrov.

Slovenija je v letu 2020 v Rusijo izvozila za 34,1 milijona evrov kmetijskih in živilskih proizvodov, največ raznih živil, izdelkov iz žit, moke, škroba ali mleka, slaščičarskih izdelkov, pijač, alkoholnih tekočin in kisa, izdelkov iz mesa, rib, rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev ter ostankov in odpadkov živilske industrije ter pripravljene krme za živali.
Iz Rusije pa je v letu 2020 uvozila za 23,3 milijona evrov kmetijskih proizvodov, največ gnojil, lesa in lesnih izdelkov, lesnega oglja, raznih živil ter surovih kož z dlako ali brez dlake (razen krzna) in usnja.

Trgovinska bilanca z Rusijo je bila pozitivna, torej je Slovenija več izvozila kot uvozila, in je znašala 10,8 milijona evrov. V primerjavi z letom 2019 se je znižala za 12,7 milijona evrov.