»CSD Moste - Polje je naju z ženo, ko sva se pred leti ločevala, napotil na predločitveni razgovor na Kersnikovo 4, kjer nama je socialni delavec centra Jani Bras ponudil terapevtsko svetovanje proti plačilu,« nas je opozoril vir, ki je želel ostati anonimen. V uredništvu imamo informacije o vsaj še enem primeru domnevnega svetovanja proti plačilu, in sicer na roke, prav tako v primeru ločitve, v višini takratnih deset tisoč tolarjev.

Diplomirani defektolog, socialni delavec Jani Bras navedbe ostro zanika z obrazložitvijo, da gre za dolgoletnega uporabnika CSD-ja Moste - Polje, ki izvaja nedopusten pritisk in izsiljuje strokovne sodelavce. Zanika tudi, da bi kadar koli proti plačilu svetoval v prostorih Društva Center za pomoč mladim na Kersnikovi 4. »Če držijo navedbe, gre za etično, vsebinsko in zakonodajno povsem sporno in prepovedano obliko dela. Novačenje za delo v zasebni organizaciji proti plačilu bi v primeru uradne prijave in dokazila pomenilo hude sankcije«, pravi Bojan Regvar iz Socialne zbornice Slovenije.

Ustanovitelj, svetovalec, supervizor
Jani Bras je bil med ustanovitelji Centra za pomoč mladim, 18 let je delal v svetovalnici, ki sta jo formalno na noge postavljala dva CSD-ja. Očitno je, da močno navezanost čutijo tudi člani društva, ki Janiju Brasu kar zastonj ponujajo svoje prostore v središču prestolnice. »Brezplačno mu odstopimo prostore ob četrtkih popoldne in petkih dopoldne, v zameno za to, ker gre za ustanovitelja in dolgoletnega sodelavca, ki društvo najbolj pozna in je bil mentor našim prostovoljcem od 1992 do 2000,« pravijo v društvu in dvomijo, da bi Bras storitve zaračunaval. Bras zatrjuje, da se nanj na Kersnikovi obračajo le uporabniki pred nekaj leti ukinjenega preventivnega programa v zvezi s problematiko drog. »Ta svetovanja opravljam brezplačno oziroma prostovoljno,« zatrjuje. Toda hkrati je Jani Bras tudi supervizor Centra za pomoč mladim in mu za to storitev zaračunava 66,66 evrov za 1,5 ure supervizije. Letno za njih opravi 12 supervizij. Gre za metodo učenja iz dela, ki omogoča kakovostnejše opravljanje socialnovartsvene dejavnosti in spodbuja razvoj strokovnih delavcev, pravijo v društvu.

Regvar: Licenca se lahko odvzame na podlagi pritožbe, ki je še ni
»Vsekakor kaže na dejansko sporno zadevo. CPM je bil ustanovljen in financiran s strani države. V načelu je nadaljnja oddaja prostorov v najem prepovedana, vsebinsko je to sporno. Po metodah supervizije, ki jih poznamo v Sloveniji, supervizije ni mogoče opravljati v organizaciji, kjer dejansko opravljaš prakso. Namen supervizije je pogled od zunaj, in naj bi jo izvajali supervizorji, ki niso zaposleni v tej organizaciji. To je napak, primer bomo preverili. Licenca se lahko tudi odvzame, če prihaja do etičnih in vsebinskih kršitev, vendar na podlagi pritožbe, ki je še ni,« napoveduje Bojan Regvar, katerega zbornica je do zdaj odvzela kakšnih deset licenc socialnim delavcem.

Troživka: Redno zaposlen, ima SP in je soustanovitelj zasebnega inštituta
Supervizije pa Jani Bras opravlja prek svojega podjetja, saj je na CSD-ju Moste Polje redno zaposlen le za polovičen delovni čas. V lanskem letu je zaslužil 25 tisoč evrov, od ustanovitve leta 2006 pa skupaj slabih 55 tisočakov, kažejo podatki GVIN. Iz Supervizorja Komisije za preprečevanje korupcije pa je razvidno, da je večino plačil prejel od centrov za socialno delo po vsej Sloveniji.

Bras je prepričan, da ne gre za navzkrižje interesov, saj CSD-ji ne opravljajo supervizije. Enako meni tudi direktor CSD-ja Moste - Polje Marjan Vončina: "Supervizija ni dejavnost CSD-ja. Ker zasebna dejavnost gospoda Brasa ni konkurenčna dejavnost CSD-ju, se mi ne zdi sporna in je dovoljenje iz 37. člena Zakona o delovnih razmerjih brezpredmetno," je zadevo za MMC komentiral Vončina.

Da Bras krši delovnopravno zakonodajo, je prepričan Bojan Regvar iz Socialne zbornice. "Pisno soglasje mora obstajati, ne glede na to, ali izvaja supervizijo ali kakšno drugo terapevtsko ali svetovalno dejavnost," vztraja.

Dvoumna ureditev supervizije: sorodna, ne pa tudi konkurenčna?
Regvar iz Socialne zbornice Slovenije pravi, da je supervizija sorodna dejavnost, se pa težko strinja, da je konkurenčna. Supervizijo namreč izvajajo specialisti za posamezno področje, ki imajo dodatna usposabljanja in licence. Hkrati pa Regvar navaja, da je v standardih in normativih predvidena tudi za CSD-je, ki so jo torej dolžni izvajati. "Govorimo o strokovnih delavcih s 30-letnimi izkušnjami, z mrežo sodelavcev, strank, poznanstev. Zakonodajno ni prepovedano. Problem supervizije bi nastopil edino v primeru pritožb s strani strank, ki pa jih ni. Tudi če so prejemniki supervizije nezadovoljni, imajo pravico supervizorja zamenjati. Človek, ki ga omenjate, je uspešen v tej mreži, zasluži nekaj denarja in to zakonodajno ni sporno, je pa njegov zaslužek v zgornjih 10 odstotkih med 68 supervizorji v Sloveniji," pravi Regvar.

Zaradi supervizije mora biti del prakse
Zakaj supervizije potem Jani Bras ne opravlja v okviru delovnega časa v CSD-ju Moste - Polje? "Opravljam izobraževanje, to je moja naloga, dejavnost, ki je zame dejansko pomembna," odgovarja na vprašanje MMC-ja. Na vprašanje, zakaj potem ne pusti redne službe na CSD-ju Moste - Polje in se v celoti ne posveti izobraževanju na trgu, pa odgovori, da je pri delu pomembna praksa. »Če hočem opraviti supervizorstvo, potem moram biti del te prakse, to ni neka akademska zadeva. Iz te dejavnosti si zaslužim drugi del svoje plače. Z vidika kombinacije strokovnega izkupička in razvoja se zdi zelo dobra," meni. Ob tem je zanimivo dejstvo, da je Bras tudi eden izmed ustanoviteljev Inštituta za realitetno terapijo, ki je imel lani po podatkih GVIN-a 126 tisoč evrov prihodkov, leto pred tem pa 112 tisočakov. Inštitut se ukvarja s specialistično zunajbolnišnično zdravstveno dejavnostjo. Skupni znesek, ki ga je ta zasebni zavod pridobil od posrednih ali neposrednih proračunskih uporabnikov, pa po podatkih Supervizorja znaša v zadnjih treh letih kar 150 tisoč evrov.

Saša Banjanac Lubej

mmc-notranja@rtvslo.si