Izključitev Marjana Podobnika, ki je bil vnovič pripravljen prevzeti vodenje SLS-a, je predlagal izvršilni odbor stranke. O njegovi izločitvi je na začetku avgusta najprej odločal občinski odbor v Velikih Laščah kot pristojni odbor, saj je Podobnik tam član, vendar se za izključitev ni odločil.

Štirje za, eden proti
Izvršilni odbor se je zato pritožil na razsodišče SLS-a. Razsodišče je o tem spregovorilo v petek, a ker so potrebovali dodatno mnenje statutarno-pravne komisije, so po njegovi pridobitvi na tokratni seji korespondenčno nadaljevali in s štirimi glasovi za ter enim proti sklenili ugoditi pritožbi izvršilnega sveta. Odločitev razsodišča je dokončna. Člani razsodišča SLS-a, ki odloča o sporih glede članstva, so Miran Gorinšek, Franci Rokavec, Miran Stanko, Martina Vrhovnik in Franc Zdolšek.

Izvršilni odbor je julija izključitev Podobnika predlagal zaradi domnevnih kršitev strankinega statuta in kodeksa etičnega ravnanja, in sicer naj bi kršil člene, ki govorijo o "obrekovanju najvidnejših predstavnikov SLS-a v medijih, nespoštovanju in kršenju sklepov najvišjih organov SLS-a in vplivu javnih nastopov članov na ugled stranke v javnosti".
"Odločitev je bila težka, saj je bil Podobnik v preteklosti eden izmed ustanoviteljev stranke in njen predsednik, pa vendar sprejeta s prepričljivo večino," so v sporočilu za javnost sporočili iz SLS-a. V stranki tudi obžalujejo, da so bile interne razprtije deležne tolikšne medijske pozornosti, saj da je vsakršen tovrsten pretres v stranki lahko politično kočljiv.

Podobnika odločitev ni presenetila
Marjan Podobnik je po odločitvi dejal, da ga izključitev ni presenetila, saj je pričakoval, da bodo postopek za kakršno koli ceno izpeljali do konca, zlasti glede na številne pobude, da se stranka sestane na klavzuri in pogovori o odprtih vprašanjih.

Podobnik, ki bo politično najverjetneje še dejaven, meni, da razsodišče stranki s to odločitvijo ni naredilo usluge. Napovedal je, da ostaja zvest vrednotam SLS-a in si bo zanje prizadeval tudi v prihodnje.

Bogovič: Izključitev je bila nujna
Nekdanji predsednik SLS-a in evropski poslanec Franc Bogovič pa meni, da je bila izključitev nujen ukrep, saj je Podobnik po njegovi oceni v zadnjem času s številnimi kršitvami škodoval ugledu stranke. Bogovič vzroke za izključitev vidi tudi v sporih iz 90. let, zato izključitev vidi kot odločitev za prihodnost, ne pa da se venomer obujajo spori iz preteklosti.

Današnji, mlajši vodstveni ekipi stranke, tako Bogovič, so spori iz 90. let nezanimivi in tudi moteči, saj so bili prav spori vzrok za junijski incident na kongresu podmladka Nove generacije in tudi za Podobnikove obtožbe na račun Zidanška.
Domnevne kupčije z Janšo
V stranki so izpostavili pisanje časopisa Delo, da naj bi se Podobnik s predsednikom SDS-a Janezom Janšo v zakulisju usklajeval pred volitvami v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) in po njih ter ga prosil za pomoč pri prevzemu KGZS-ja za povečanje možnosti zmage Demosa 2.0 na prihodnjih parlamentarnih volitvah. O Podobnikovem kršenju statuta in kodeksa je prepričan tudi zdajšnji predsednik SLS-a Marko Zidanšek.

Zidanšek: Šel se je kravje kupčije
Podobnikovo dogovarjanje z Janšo je danes označil za kravjo kupčijo. Kljub Podobnikovi izključitvi pa Zidanšek v stranki ne pričakuje bistvenih pretresov, ampak normalno delovanje tudi v prihodnosti.
Če bi bil izid glasovanja razsodišča drugačen, bi se Zidanšek, kakor je dejal na tokratni novinarski konferenci, najbrž poslovil z mesta predsednika stranke.
In če bi Podobnik imel tako veliko podporo, kot je govoril, bi lahko sprožil postopke za sklic izrednega kongresa, na katerem bi kandidiral za predsednika, je še danes dodal Zidanšek. Ne bi ga pa motilo, če bi se Podobnik zdaj odločil pridružiti novoustanovljeni stranki Franca Kanglerja, Novi ljudski stranki (NLS).

Prvi in dolgoletni predsednik
Marjan Podobnik je stranko vodil od njene ustanovitve oz. preimenovanja iz Slovenske kmečke zveze in leta 1996 s SLS-om dosegel petino glasov na državnozborskih volitvah. Iz politike se je umaknil po spodleteli združitvi s Slovenskimi krščanskimi demokrati na prelomu tisočletja.