Socialni partnerji, ki v ponedeljek kljub napovedim niso podpisali dogovora o predlogu pokojninske novele, ki ga je pripravila pogajalska skupina Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), so to storili danes. Premier Robert Golob je pred podpisom dogovora dejal, da so vsi v pogajanja vpleteni znova dokazali, "da je spoštljiv dialog med različnimi akterji tisti, ki pripelje do najboljših rešitev, predvsem pa do najbolj uravnoteženih". Poudaril je, da aktualna vlada od prvega dne prisega na to, da je socialni dialog ključen in da mora biti voden v konstruktivnem ter spoštljivem tonu. Dogovor o pokojninski reformi med socialnimi partnerji je po dogovoru o plačni reformi po Golobovih besedah druga zmaga dialoga in spoštovanja med akterji.

Sorodna novica Med novostmi pokojninske reforme: zvišanje upokojitvene starosti in višji odmerni odstotek

"Pokojninska reforma ni nekaj, kar bi nastalo zaradi pričakovanja kogar koli, ampak zaradi tega, ker je to nuja, ker se staramo in ker je treba za javni pokojninski sistem poskrbeti, da bo tudi javnofinančno vzdržen," je dejal Golob. Socialni partnerji so pri tem po njegovih besedah sledili trem ciljem – poskrbeti za ustrezne pokojnine zdajšnjih upokojencev, poskrbeti, da bo pokojninski sistem vzdržen še dolga leta in da bo javna blagajna lahko izplačevala ustrezne pokojnine tudi v prihodnosti ter poskrbeti za zaupanje tudi mlajših generacij v to, da bodo pokojnine še naprej ustrezno visoke oziroma dostojne.

"Vse te tri cilje je bilo treba zložiti v mozaik in ponosen sem, da je to vsem socialnim partnerjem uspelo," je dejal premier. Uravnoteženost pogajanj se po njegovi oceni najbolj vidi v tem, da spremembe ne gredo v škodo zdajšnjih upokojencev. "Ravno obratno, s sistemskimi ukrepi smo dosegli to, da smo varstveni dodatek administrativno razbremenili, letni dodatek sistemsko uredili, kar pomeni, da ne bo več stvar posamezne vlade in posameznega proračuna, ter uvedli nov, popolnoma nov zimski dodatek, ki je ravno tako sistemsko urejen in tako poskrbeli, da bodo vsi upokojenci poleg zdajšnjih dodatkov dobili še tako imenovano božičnico," je naštel Golob.

Pojasnil je, da bo prvi zimski dodatek izplačan že letos ob novembrski pokojnini in bo znašal 150 evrov, nato pa se bo do leta 2030 dvigoval za 20 evrov na leto. Sistemska ureditev vseh dodatkov je po njegovih besedah pomembna predvsem zato, ker zdaj ti ne bodo več prepuščeni vsakokratnim odločitvam politike, temveč je bila sprejeta odločitev, da upokojencem to pripada in to postaja zakonska pravica.

"Pokojnine in skrb za starejše so eno od vodil vsake socialno orientirane vlade, tudi naše, zato nam bi bilo tako pomembno, da se taka reforma, ki skrbi za dolgoročno vzdržnost, ne izvaja na račun obstoječih upokojencev in ta cilj smo, verjamem, da v celoti izpolnili ravno s sistemizacijo teh ukrepov," je sklenil Golob.

Mesec: Reforma je nujna, ker se kot družba staramo

Po predlogu pokojninske novele, ki ga je pripravila pogajalska skupina ESS-ja, se bo zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 postopno podaljševala in bo od leta 2035 za dve leti daljša kot zdaj. Za tiste s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa bo znašala 62 let, za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa 67 let. Obdobje za izračun pokojninske osnove se bo od leta 2028 podaljševalo, od leta 2035 pa bo vključevalo najugodnejših zaporednih 40 let zavarovanja, pri čemer bodo pet najmanj ugodnih let izločili. Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe se bo z zdajšnjih 63,5 odstotka od leta 2028 naprej postopno zviševal, od leta 2035 pa znašal 70 odstotkov. Pri usklajevanju pokojnin bodo bolj upoštevali rast cen življenjskih potrebščin in manj rast plač.

"Reformo potrebujemo, ker se kot družba staramo. Razmerje med aktivnimi plačniki in tistimi, ki prejemajo pravico do pokojnine, se bistveno spreminja. V Evropi temu rečejo demografski prehod," je po podpisu dogovora dejal minister za delo Luka Mesec. Ob tem je pojasnil, da je reforma, ki med drugim viša upokojitveno starost, nujna zato, ker je treba zagotoviti vzdržnost sistema. "Ob zavedanju, da se kot družba staramo, smo se dogovorili, da smo vsi skupaj pripravljeni delati dlje, a ne za slabše pokojnine," je dejal. V preteklosti so se po njegovih besedah ljudje upokojevali s slabo odmero pokojnine (63,5 odstotka), ki se je nato morala usklajevati z rastjo plač. V prihodnosti pa bo ta formula obrnjena, ker bo odmerni odstotek postavljen višje, na 70 odstotkov, pa se posledično pokojnina ne bo več toliko usklajevala z rastjo plač, pač pa predvsem z rastjo inflacije, je navedel.

"Trije bistveni ukrepi obravnavajo vzdržnost. Starostne meje se podaljšujejo za dve leti, to je nujno, ker se kot družba staramo. Druga stvar je indeksacija – v preteklosti smo šli v pokoj s slabo pokojnino, ki se je usklajevala s plačami, zdaj bomo šli v pokoj z dobro pokojnino, ki se bo usklajevala večinoma z inflacijo, ne z rastjo plač. Tretja stvar pa je referenčno obdobje, do zdaj se je štelo najboljših 24 let, zdaj bo štelo vseh 40 let, pri čemer bomo najslabših pet let lahko odšteli," je Mesec pojasnil tri ključne ukrepe za vzdržnost prihodnjega pokojninskega sistema.

Boštjančič: Nekateri so močni z obljubami, drugi smo tisti, ki jih izvajamo

Minister za finance Klemen Boštjančič je dejal, da sta bila glavna cilja oziroma rezultata pokojninske reforme večja javnofinančna vzdržnost pokojninskega sistema in dvig odmernega odstotka. "Izvedba same reforme je zelo pomembna tudi za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, katerega uspešno izvajanje je predpogoj za to, da dobimo evropska sredstva," je dodal. Spomnil je, da je cilje za načrt za okrevanje in odpornost spisala prejšnja vlada, ki je bila po njegovih besedah pri tem zelo ambiciozna, in poudaril, da zastavljeno izvaja aktualna vlada. "Medtem ko so nekateri močni z besedami in obljubami, smo drugi tisti, ki te obljube, ki smo jih dali Evropski komisiji, izvajamo," je dejal.

Zaradi sprejete reforme bodo po njegovih napovedih stroški, povezani s staranjem prebivalstva, v prihodnjih letih naraščali počasneje kot bi brez teh sprememb. "To bo seveda ključno vplivalo na večjo javnofinančno vzdržnost," je dejal in poudaril, da s tem delo ni končano, saj bo treba učinke reforme redno spremljati. "Dejstvo namreč je, da živimo vse dlje, zato je treba te trende ves čas spreminjati in po potrebi tudi prilagajati pokojninski sistem," je dejal Boštjančič.

Han: Vzdržnost sistema ne bo temeljila na dodatnih obremenitvah gospodarstva

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je dejal, da je v politiki že tako dolgo, da je to že tretja pokojninska reforma, pri sprejemanju katere je sodeloval, in da se zato zaveda, za kako zahtevno in pomembno področje gre. Ob tem je poudaril, da pametna politika, leva ali desna, vedno spoštuje dogovore na ESS-ju med vsemi partnerji, saj je to tisto, kar dela "družbo normalno".

Sorodna novica Socialni partnerji naj bi se dogovorili, da prispevnih stopenj ne bodo spreminjali

"Upam, da nihče, ne opozicija ne zunajparlamentarne stranke ne bodo poskušale na hrbtu tega težkega dogovora zdaj škodovati v bistvu vsem nam skupaj," je dejal Han. Kot predsednik SD-ja je poudaril, da jih v stranki veseli, da jim je uspelo ohraniti temeljno pravilo, ki ga zagovarjajo. "To pa je, da je 40 let delovne dobe dovolj za to, da greš lahko v pokoj," je dejal

Minister za gospodarstvo je ob tem poudaril, da je zelo zadovoljen, ker je vladni strani uspelo pokazati tudi razumevanje do tega, da finančna vzdržnost sistema ne bo temeljila na dodatnem obremenjevanju gospodarstva. "Če želimo imeti gospodarstvo konkurenčno, potem si dodatnega obremenjevanja ne moremo privoščiti," je poudaril. Opozoril je, da bo pokojninska reforma v prihodnji fazi zahtevala še veliko pogovorov in dogovorov. "Ampak če smo tako složni, če vemo, kaj želimo narediti, verjamem, da nam bo uspelo," je dejal.

Jerkič: Izboljšanje brez pretiranega obremenjevanja prihodnjih generacij

"Ocenjujem, da nas v pogajanjih čaka težko obdobje. Javna razprava bo razgrnila posamezne interese, težave itd.," je po podpisu dejala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič. "Pozdravljamo, da se je v zakonodaji, ki je bolj namenjena prihodnjim upokojencem kot zdajšnjim, vendarle našel prostor za izboljšanje njihovega položaja, da pa hkrati ne obremenjujemo pretirano prihodnjih generacij," je dodala in pristavila, da je dolgo prehodno obdobje mogoče, ker so se prenove sistema lotili pravočasno.

Po besedah Jerkič se je v javnosti največ govorilo o upokojitveni starosti – 62 za 40 let delovne dobe in 67 za vsaj 15 let, ki začne veljati po prehodnem obdobju leta 2035. "Verjamemo, da nikomur od tistih, ki se bo v tem položaju znašel leta 2035, ni zdajle pri srcu čisto lahko, a vendarle smo vsi pričakovali, da je to eno od področij, kjer bo treba narediti premike," je povedala Jerkič in dodala, da so sindikati s "stisnjenimi zobmi" privolili v to, da se prispevne stopnje za delodajalce ne bodo povečale.

"Žal mi je, da je delodajalska stran zamudila priložnost, da bi ob izenačitvi prispevne stopnje dosegli to, kar govorimo že ves čas, da ne bi povečali bruto plač, pač pa zvišali neto plače," je sklenila Jerkič.

V oddaji Odmevi na Televiziji Slovenija je povedala, da o reformi ne želi govoriti s pomanjševalnicami, saj ta vključuje tudi trenutne upokojence, predvsem pri pridobivanju vdovske pokojnine.

Počivavšek: V to kislo jabolko smo morali ugrizniti

"Zadovoljni smo, da smo pogajanja pripeljali do konca, čeprav je dejstvo, da je ob reformi, kakršna je pokojninska, težko biti navdušen," pa je v uvodu poudaril predsednik sindikata Pergam Jakob Počivavšek in pristavil analogijo z izpitom na fakulteti. "Čeprav je neprijeten, ga je treba opraviti, po možnosti čim prej in takrat, ko smo najbolje pripravljeni nanj," je dejal.

Po njegovih besedah se že zelo dolgo vsi socialni partnerji zavedajo, da je reforma nujno potrebna. "Že leta 2017 smo vedeli, da bomo v to kislo jabolko morali ugrizniti, ko smo podpisali usklajena stališča socialnih partnerjev. Že takrat so izhodišča nakazovala, da bo potreben dogovor glede upokojitvenih pogojev in višine pokojnin," je pojasnil Počivavšek in ob tem spomnil, da je takratna reformna "bela knjiga", ki jo je pripravila stroka, predvidevala več predlogov zaostrovanja upokojitvenih pogojev, med katerimi je bil najmilejši 63 let starosti in 42 let delovne dobe.

Eden trših orehov je bilo po njegovih besedah vprašanje usklajevanja pokojnin. Kot je napovedal, bodo socialni partnerji redno spremljali, kaj ta spremenjeni mehanizem usklajevanja pokojnin pomeni za same pokojnine. Poudaril je tudi, da se ohranja možnost izrednega usklajevanja pokojnin. "Absolutno pozitiven prispevek reforme pa je postopen dvig odmernega odstotka na 70 odstotkov," je dejal.

Pozitivno je po njegovih besedah dejstvo, da je bilo doseženo soglasje, ki predstavlja bistveno izboljšanje glede na prvotna vladna izhodišča. "Pomembno je, da je bil dogovor dosežen v obdobju relativno dobrih makroekonomskih razmer. To je omogočilo dogovor, ki ne vključuje radikalnih zaostrovanj upokojitvenih pogojev, na drugi strani prinaša višjo in pravičnejšo odmero pokojnin v prihodnje ob dolgih prehodnih obdobjih, ki pogosto niso bila luksuz pokojninskih reform," je sklenil.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je ocenil, da je to zadnji trenutek, ko so lahko zagotovili stabilno in ustrezno perspektivo upokojenkam in upokojencem, saj so časi zelo nepredvidljivi in "ne bi smeli prezreti, da se napoveduje, da se bo pomemben del javnih sredstev preselil v oboroževanje, v obrambo in da bodo verjetno ogrožena tudi sredstva, ki se tičejo pokojnin, v vsakem primeru pa bodo na prepihu". Tudi zato je pomembno, "da imamo črno na belem v zakonu zavarovana sredstva za dostojno življenje v starosti", je opozoril. Razkril je še, da je pri članstvu konfederacije sicer veliko nezadovoljstva, ker delodajalci niso bili pripravljeni prispevati svojega deleža.

Potek pogajanj in doseženi, sicer kompromisni dogovor, so pozdravili tudi v Zvezi delavskih sindikatov Slovenije Solidarnost, Slovenski zvezi sindikatov Alternativa in Konfederaciji novih sindikatov Slovenije Neodvisnost.

Delodajalci zadovoljni, da ne bo sprememb prispevne stopnje

Podpis dogovora pozdravljajo tudi na strani delodajalcev. "Če je bila to na začetku misija nemogoče, smo lahko v mesecih pogajanj ugotovili, da je mogoče najti konsenz," je o pogajanjih povedal predsednik Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Marjan Trobiš. Zadovoljen je, da reforma dodatno ne obremenjuje gospodarstva in da ga ni postavila v še slabši konkurenčni položaj.

Ob tem je opozoril na problematiko pomanjkanja delovne sile in dejal, da bo treba o pokojninski reformi razmišljati tudi v kontekstu, v katerem se bo Slovenija bolj odprla za zaposlitve tujcev, ki bodo nato prav tako prispevali v pokojninsko blagajno. Spomnil je tudi, da je ključna zaveza vlade do delodajalcev ta, da bo zakon v dogovorjeni obliki peljala skozi vse nadaljnje faze in da bodo vse morebitne spremembe lahko sprejete zgolj v soglasju z vsemi tremi socialnimi partnerji. V ZDS-ju sicer kot največji dogovor vidijo soglasno odločitev vseh treh strani, da se ohrani nespremenjena prispevna stopnja delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Dogovorjene spremembe pozdravljajo tudi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Po besedah generalne direktorice GZS-ja Vesne Nahtigal namreč rešitve obravnavajo ključne točke, ki jih je omenjal že premier Golob, ob tem pa je poudarila, da je zelo pomembno tudi to, da se tistim, ki to zmorejo in želijo, omogoči, da lahko delajo dlje. Dejala je, da je bil dialog na ESS-ju konstruktiven, včasih tudi buren, in da je vesela, da je na koncu prevladal razum in da niso bile sprejete odločitve, ki bi dodatno obremenjevale gospodarstvo. "Če želimo, da bo gospodarstvo ostalo konkurenčno in če želimo, da bomo imeli tudi delovna mesta, je treba poskrbeti tudi za razbremenitve," je dodala.

Predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije in predsednik državnega sveta Marko Lotrič je spomnil, da so bili tako ljudje kot podjetja v zadnjih dveh letih že dodatno obremenjeni, ter da je treba nenehni pritisk z dodatnimi ali višjimi obremenitvami zajeziti. Meni, da je razbremenitev stroškov dela nujna, saj se slovensko gospodarstvo spoprijema z upadom naročil in nestabilnim poslovnim okoljem tako v Sloveniji kot tujini. Izrazil je zadovoljstvo, da bodo upokojenci dobili vsaj skromno božičnico, ter da je bila izpolnjena zahteva iz načrta za okrevanje in odpornost, ki bo v slovenski proračun prinesla približno milijardo evrov. Poudaril je, da si bo delodajalska stran tudi v prihodnje prizadevala za uspešno poslovanje gospodarstva, kar bo omogočalo visoko zaposlenost in boljše plače, s tem pa prilive v blagajne iz plačanih prispevkov in davkov.

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) pozdravljajo dejstvo, da se niso zgodila napovedana drastična povišanja prispevkov za espeje, da ne bo obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja in da se prispevne stopnje za delodajalce ne bodo zvišale. "V OZS-ju smo ves čas pogajanj poudarjali, da ne sme priti do dodatnih obremenitev obrtnikov in podjetnikov, saj bi to pomenilo zmanjšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva," je po podpisu dogovora poudaril predsednik OZS-ja Blaž Cvar. Prav tako je treba razumeti, da espeji nimajo enakih pravic kot zaposleni, zato jih je po Cvarovem mnenju treba obravnavati ločeno.

Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah je ob tem poudarila, da s podpisom dogovora naloga vlade in socialnih partnerjev ni končana, temveč se začenja javna razprava o predvidenih spremembah pokojninske reforme, ki jo bodo socialni partnerji izkoristili za izboljšanje nekaterih predlaganih določil. Med "še ne dovolj dorečenimi določili" je poudarila drugi pokojninski steber, "za katerega v gospodarstvu pričakujemo, da bo še naprej temeljil na prostovoljnosti", je poudarila. Je pa pozdravila odločitev, da se prispevne stopnje za delodajalce v tem trenutku ne spremenijo. Kot je poudarila, so pogajanja vlade in socialnih partnerjev potekala v razmerah gospodarske negotovosti, kaj je pred nami, pa nihče od nas danes z gotovostjo ne more trditi. To so razumeli tudi glavni pogajalci, je poudarila.

Zakaj je ponedeljkov podpis padel v vodo?

Podpis dogovora je bil sprva napovedan že v ponedeljek, a je bil nato prestavljen. Po neuradnih informacijah v ponedeljek niso podpisali dogovora, ker se delodajalci niso hoteli v zameno za ohranitev prispevnih stopenj za pokojninsko zavarovanje v zdajšnji višini odpovedati dejavnostim, ki so jih že začeli zaradi nezadovoljstva glede prispevka za dolgotrajno oskrbo. S takšnim dogovorom se niso strinjali, ker po njihovi oceni prispevek za dolgotrajno oskrbo nikakor ni povezan s pokojninsko reformo. Dogovor se je zato spremenil, predstavniki delodajalcev in sindikatov pa so o spremenjenem besedilu zatem razpravljali še na svojih organih.