Izvajanje osebne asistence ni pridobivanje dobička, je spremembe pojasnila vlada kot predlagateljica. V skladu s predlogom lahko tako osebno asistenco izvajajo le humanitarne organizacije in invalidske organizacije s pridobljenim statusom ter zavodi in društva s pridobljenim statusom delovanja v javnem interesu na področju invalidskega oz. socialnega varstva ali za opravljanje humanitarne dejavnosti na področju socialnega varstva.

Kot je dejal državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveto Uršič, se zakon spreminja tudi na področju izvedenstva. Izvedenski organ naj bi namreč ustanovili v okviru Inštituta RS za socialno varstvo.

Izvajalci osebne asistence bodo morali storitev izvajati za najmanj deset uporabnikov, zaposliti bodo morali tudi strokovnega vodjo. Do zdaj so osebno asistenco izvajali izvajalci za manj kot pet uporabnikov. Predlog predvideva tudi vnovično oceno za uporabnike, ki so že upravičeni do pravice do osebne asistence, saj se je izkazalo, da strokovne komisije niso ocenjevale po enotnih merilih.

Zakonodajno-pravna služba DZ je ugotovila, da je predlog v nekaterih delih v neskladju z ustavo in odstopa tudi od rešitev iz sistemskih zakonov.

Nekatera društva s predlogom novele zakona niso zadovoljna

Da je predlog pripravljen slabo, so opozorili v društvu Vesele nogice. Prepričani so, da je nujno urediti zlasti učinkovit nadzor nad izvajanjem osebne asistence, o čemer pa predlog ne govori.

V Društvu za teorijo in kulturo hendikepa pa so poudarili, da so družinski člani manj primerni za osebne asistente, ker ne podpirajo dovolj uporabnikove samostojnosti.

V razpravi je predsednica odbora Eva Irgl iz SDS-a dejala, da se s predlogom odpravlja več pomanjkljivosti, zaznanih v praksi. Mojca Žnidarič iz SMC-ja pa je kot zelo pomembno poudarila, da bosta po novem lahko osebna asistenta le dva družinska člana.

Preprečiti bi morali prekarizacijo osebnih asistentov, ki bi morali imeti pogodbo o zaposlitvi, pa je navedla Nataša Sukič iz Levice. S tem namenom so v Levici vložili tudi dopolnilo, ki pa ga odbor ni sprejel.

Poslanec LMŠ-ja Aljaž Kovačič se je spraševal, kako je mogoče tehnično pripraviti tako "katastrofalen" predlog. Vojko Starović iz SAB-a je dejal, da ni mogoče podpreti, da se predlog s toliko dopolnili obravnava po skrajšanem postopku. Poslanka SD-ja Bojana Muršič pa pogreša ureditev učinkovitega nadzora. Vendar je Uršič pri tem zagotovil, da je nadzor urejen.

Med sprejetimi koalicijskimi dopolnili jih je veliko nomotehnične narave. Eno od vsebinskih dopolnil pa določa, da izvajalci in uporabniki urejajo medsebojne pravice in obveznosti ne le v medsebojnih dogovorih in aktih izvajalcev, ampak tudi v dogovoru o izvajanju storitev osebne asistence.

Sprejeli so tudi tri dopolnila SD-ja. Eden od njih določa, da vsaj en član komisije, ki poda mnenje o obsegu ur in vsebini osebne asistence, izhaja iz uporabnikovega regionalnega oz. lokalnega okolja.

Predloga resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških do leta 2030 pa danes niso obravnavali, ker ga je vlada umaknila. Prav tako niso obravnavali sprememb pravil Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (Fiho), saj so se v Fihu odločili za njihov umik.