Delo premierja Goloba in njegove ministrske ekipe podpira najmanj volivcev doslej, kažejo javnomnenjske raziskave, ki jih za več medijev izvaja inštitut Mediana. Direktorica Mediane Janja Božič Marolt je v novi epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega, ki ji že lahko prisluhnete na spletu ali v aplikacijah za podkaste, povedala, da že lahko govorimo o negativnem trendu.

Podpora vladi se je začela krhati v začetku leta. "Takrat so se pojavljala vprašanja, ali že gre za trend, a po enem ali dveh merjenjih slabših ocen ni mogoče ugotavljati, da gre za trend," razlaga Janja Božič Marolt. Po kratkem dvigu podpore, ki je sledil avgustovskim poplavam, ko je vlada hitro reagirala in obljubila prizadetim pomoč, je dobra dva meseca po kriznem dogodku in več političnih pretresih drugače, pravi raziskovalka javnega mnenja in direktorica Mediane. "Danes lahko trdim na podlagi javnomnenjskih raziskav, ki jih izvajamo za dve medijski hiši, da podpora vladi pada. Delo vlade pozitivno ocenjuje le še 22 odstotkov vprašanih v anketah Mediane, kar je najmanj doslej za Golobovo vlado. Oziroma manj kot polovica v eni od raziskav odgovarja pritrdilno na vprašanje, ali podpira delo vlade."

Sentiment "Antijanša" danes odveč

V oktobrskih raziskavah je bila torej podpora za Golobovo vlado najnižja doslej. Če primerjamo ocene dela vlade po dobrem letu dni od imenovanja s prejšnjimi slovenskimi vladami, pa lahko ugotovimo, da je proces podoben tistemu v času vlade Mira Cerarja – najprej izjemno visoka pričakovanja, nato strm padec. "Gre torej za isti trend, kakršnega smo lahko opazovali pri Cerarju, s to razliko, da so bile ocene dela Cerarjeve vlade še nižje," navaja sogovornica.

Padanje podpore Božič Marolt pripisuje v glavnem neuresničevanju obljub: "Tudi danes civilna družba nastavlja ogledalo Golobovi vladi in ga opozarja, da ne realizira obljub. Zdaj je videti, kot da je Golob obrnil hrbet civilni družbi, ki ga je z opozarjanjem na napake prejšnje vlade pomagala pripeljati na prvo mesto. V pomembni meri je sentiment 'Antijanša' pripomogel k temu, da je tako močno zmagal, vendar danes ta sentiment nima istega pomena, kot ga je imel takrat, ko je bil Janez Janša na oblasti." Je torej država ujeta v predvidljive politične kroge, v katerih si sledita vlada SDS-a in vedno nov obraz, ki prinese novo razočaranje? Prej gre za spiralo, ki se vrti navzdol, pravi Božič Marolt.

Logar bi se zagotovo prebil v Evropski parlament

Podpora vladi je tesno vezana na njenega predsednika, čeprav neposredne korelacije ni, a že dejstvo, da se Robert Golob ne pojavlja več na prvem ali drugem mestu med politiki, katerim agencije merijo podporo, govori tej tezi v prid. Sicer pa raziskave kažejo, da padec podpore vladi najbolj zaznamuje erozija podpore Gibanju svoboda. Dozdajšnji podporniki največje vladne stranke se selijo med neodločene volivce ter tiste, ki na volitve sploh ne bodo šli, manjši delež pa tudi med podpornike Socialnih demokratov. Medtem ko se najbolj krepi tabor neodločenih volivcev, pa za razliko od SD števila podpornikov ne krepi SDS, ki sicer zaradi padca Gibanja svoboda z lahkoto prevzema prvo mesto med strankami. Levica še vedno drsi navzdol, podpora NSi ne raste. Se pa odpira široko polje za nove akterje.

Bo to lahko Logarjeva Platforma? "Anže Logar je med politiki najbolje ocenjen," pravi direktorica Mediane. Prehiteva ga le predsednica republike, tudi na bližajočih se evropskih volitvah, bi se sodeč po raziskavah Mediane dobro odrezal. "Če bi danes bile evropske volitve, bi bil Logar zagotovo izvoljen," še navaja Janja Božič Marolt.