9. junija bomo na posvetovalnem referendumu odločali tudi o legalizaciji konoplje.

Dve referendumski vprašanji

Referendumski vprašanji sta dve. Pri prvem bomo volivci izrekali svoje mnenje glede uporabe konoplje v medicinske namene, ki je v Sloveniji sicer legalizirana že deset let. Onkološkim bolnikom in tistim z nekaterimi drugimi hudimi boleznimi zdravnik kanabinoide – snovi iz konoplje – po presoji lahko predpiše na recept. Vendar je stroka pri tem zelo zadržana, zato večina bolnikov konopljine pripravke išče na črnem trgu. Referendumsko vprašanje na tem področju tako ni uporaba, ampak podpora gojenju in predelavi konoplje, kar bi podjetjem omogočilo ukvarjanje s to dejavnostjo, za kar že nekaj časa lobirajo.

Drugo vprašanje pa se je nanašalo na dovoljenje gojenja in posedovanja konoplje za osebno rabo.

Kdo je za in kdo je proti?

Zagovorniki referenduma iz vrst koalicijskih strank vlade in nekaterih drugih neparlamentarnih strank in društev menijo, da bi z legalizacijo pridelave konoplje za osebno in medicinsko rabo zmanjšali črni trg, povečali varnost in nadzor na trgu, zvišali davčne prilive, policijo razbremenili pregona prekrškov in odpravili stigmo pri bolnikih, ki morajo, denimo, konopljino smolo še vedno iskati na črnem trgu.

Poleg politične opozicije predlogu legalizacije nasprotuje tako rekoč vsa zdravstvena stroka, onkološki inštitut, NIJZ, pediatrična klinika in nevladne organizacije s področja javnega zdravja. Proti bi glasovali pri obeh vprašanjih. Večja dostopnost bi po njihovem mnenju pomenila tudi večjo uporabo in veliko škodo za javno zdravje mladih in odraslih. Kot so poudarili, gre za mamilo, ki povzroča zasvojenost, uživanje pa vpliva tudi na razvoj duševnih motenj.

Na soočenju so sodelovali podporniki legalizacije konoplje Matej Grah (Svoboda), Gorazd Prah (SD), Klemen Belhar (Vesna), Urša Orehek (Piratska stranka), Katja Sluga (Levica), Renato Volker (Stranka mladih - Zeleni Evrope), Nejc Škof (Zeleni Slovenije), Nada Pavšer (Društvo Zelena akademija Slovenije), Jaka Petrovič (Društvo Mladi zeleni Slovenije).

Nasprotnike legalizacije pa so predstavljali Matej Košir (Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB), Nina Strah (SLS), Milan Krek (predstavnik SDS-a), Mojca Erjavec (NSi), Aleš Primc (Glas za otroke in družine).

Soočenje se je začelo z vprašanjem o podpori oziroma nepodpori legalizaciji uporabe konoplje.

Matej Grah (Gibanje Svoboda) je dejal, da se zavzemajo za svobodo pri odločitvi, torej za to, da ljudje sami povedo, kaj si želijo. "Vidimo, da prepoved ne funkcionira, tu je izvor vsega problema. Imamo dve opciji. Ali pustimo stvari, kot so, in si zatiskamo oči, da ne more kdor koli priti do črnega trga in konoplje za kakršno koli uživanje, ali pa reguliramo ta trg, ga nadzorujemo, da ima tudi država kaj od tega," je nadaljeval Grah in dodal, da bi denar, ki bi ga z davki pobrali od prodaje konoplje, lahko vlagali v ozaveščanje javnosti.

Matej Košir (Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni – ZKNB) je dejal, da so se v ZDA in v Kanadi po legalizaciji pokazali predvsem negativni rezultati. "V Oregonu se je črni trg podvojil, ni izginil. Od sedemdeset do osemdeset odstotkov konoplje, ki jo v Kaliforniji pridelajo, izvira s črnega trga. Zdravstveni podatki so alarmantni, sploh na področju duševnega zdravja, prometne varnosti, hospitalizacije, zastrupitev," je naštel Košir.

Nina Strah (SLS) pa je dejala, da je "fascinantno", da se upiramo farmaciji in imamo nešteto pomislekov. "Ko pa gre za kemikalije, ki jih uživamo prek kajenja, se pravi droge, pa nihče ne pomisli dvakrat. Prepoved je nujna oziroma mora ostati," je prepričana Nina Strah.

Strah je v oddaji še dejala, da že izpostavljenost THC-ju ni varna. "To je psihoaktivna snov, ki deluje na možgane in jih modulira. Kronično smo izpostavljeni temu, ko kadimo, tudi če so odmerki manjši. Gre za lipofilno učinkovino, ki se skladišči v našem telesu. THC vpliva na naše telo in to moramo predstaviti mladim. Da ni vseeno, kaj dajejo v svoje telo, to lahko delamo v šoli, ne potrebujemo nekih posebnih kampanj in podobno," je dejala.

Gorazd Prah (SD) je opozoril, da je temeljna težava to, da se v debatah o legalizaciji stalno meša medicinska in nemedicinska raba. "To se meša, je pojmovna zmeda in po desetih letih še vedno ne moremo pomagati bolnikom, zato ker nekdo stalno meša teme," je bil neposreden Prah. Nadaljeval je, da je dejstvo, da model prohibicije, ki ga imamo, enostavno ne deluje. "Podatki kažejo, da je poraba velika, veliko ljudi je že bilo v stiku z marihuano. Ko sem se pred 20 leti s tem ukvarjal, so nam isti strokovnjaki kazali enake podatke," je sklenil in dodal, da prohibicija ne deluje.

Mojca Erjavec (NSi) pa je zatrdila, da bi v primeru legalizacije stopnja kriminala in črni trg ostala takšna, kot sta, in da "idealno" pobiranje davkov ne bo mogoče. "V Nemčiji, ki je sprejela ohlapnejšo ureditev, ta ureditev ne zajema tudi prodaje. Tega se moramo zavedati, ko govorimo o osebni rabi. Poleg tega v teh državah ni manj škode zaradi izdatkov preventive," je dodala.

Aleš Primc (Glas za otroke in družine) je dejal, da bo glasoval 'proti', ker je "proti zastrupljanju naših otrok z marihuano, heroinom in drugimi drogami. Otroci potrebujejo v času odraščanja prostor za razvoj, za razvijanje talentov za življenje, ne pa da si bodo že kot otroci zavozili življenje. Najstniška odvisnost od marihuane je najvišja med vsemi uživalci marihuane, če začneš v najstniški dobi uživati, se zastrupljati z marihuano, potem je največja verjetnost, da boš odvisnik."

Katja Sluga (Levica) je poudarila dejstvo, da imajo mladi dandanes prost dostop do "trave". "Dve tretjini 17-letnikov bosta do trave prišli v 24 urah. Težava je, da ker marihuana ni legalna, za resne kampanje ozaveščanja sploh ni prostora, hkrati pa ni prostora za pogovore o preventivi," je nadaljevala in dodala, da je težava tudi, da se ljudje bojijo oditi k zdravniku po pomoč zaradi morebitnega zaznamka v kartoteki.

"Žal tudi legalizacija ne deluje," pa je dejal Milan Krek (predstavnik SDS-a). Dodal je, da sta tako legalizacija kot prohibicija ekstrema, "na sredini pa je kontrola, družbeno načrtovanje odnosa do konoplje". "Na ta način se da potem regulirati stvari. Ne na način, da prepovedujemo ali pa da legaliziramo. Popolne legalizacije nima nobena država," je dejal.

Klemen Belhar (Vesna) je navedel študijo iz Ontaria v Kanadi, ki pravi, da se je po legalizaciji poraba med mladimi znižala, da je mladih, ki so konopljo sploh poskusili, manj. Po njegovih besedah pa ugotavljajo tudi, da ima večina rednih uživalcev težavo s kakšno od anksioznih motenj ali depresijo, pri čemer ni jasno, ali kadijo konopljo, ker se samozdravijo, ali ker je konoplja vzrok teh motenj. "Prohibicija ne deluje, pomaga zgolj organiziranemu kriminalu in nikomur drugemu," je sklenil.

Nada Pavšer (Društvo Zelena akademija Slovenije) je dejala: "Nekateri smo na skrivaj to poskušali, vi ste nas podučevali, kako to škoduje možganom in tako naprej." Pavšer podpira legalizacijo in hkratno vključevanje mladih v izobraževanje in ozaveščanje.

Jaka Petrovič (Društvo Mladi zeleni Slovenije) je naslovil stroko. "Stroka, po eni strani govorite o škodljivih posledicah konoplje in legalizacije konoplje, medtem ko je alkohol še vedno na trgu in dostopen, čeprav vemo, da ima tudi psihoaktivne učinke. Mnenje Mladih zelenih je, da bi bilo z regulacijo, z legalizacijo marihuane težje priti na črni trg, ker bi imeli poti, kako legalno priti do teh substanc, saj bi bile nadzorovane," je dejal.

Nejc Škof (Zeleni Slovenije) je povedal, da naj bo politika proti mamilom zasnovana tako, da maksimalno zmanjšuje škodo, in dodal, da podpira javno zdravstvo in spoštuje osebne svoboščine. "Portugalska je na začetku 21. stoletja leta 2001 dekriminalizirala uporabo vseh drog. Obstajajo študije iz Portugalske, ki poročajo o zmanjšani porabi drog, manj je smrti, manj je okužb z virusom HIV, kar kaže na pozitivne javnozdravstvene učinke," je navedel.

Urša Orehek (Piratska stranka) je opozorila, da po njenem mnenju skrajnosti niso rešitev. "Legalizacija dobesedno pomeni regulacija," je opozorila in dodala, da se je treba od držav, ki so konopljo že legalizirale, učiti, pogledati, kje so naredile kakšno napako, in napake odpraviti. Poudarila je študije, ki kažejo, da uporaba po legalizaciji rahlo upade.

Renato Volker (Stranka mladih – Zeleni Evrope) je dejal, da je človek "ulice" in da opazuje ljudi, ki marihuano uporabljajo v rekreativne namene. "Kaj pa če je uporaba konoplje preventiva pred vsemogočimi boleznimi modernega sveta? Zagotovo je za številne mlade družabni dogodek, da se ob konoplji družijo. Tega jim ne zamerim, to je veliko bolje, kot da se opijajo," je prepričan.

Drugo vprašanje se je nanašalo na uporabo konoplje v medicinske namene.

Milan Krek (predstavnik SDS-a) je dejal, da pri tem ne gre za legalizacijo in da je mešanje terminologij težava, saj da ljudje ne bodo vedeli, zakaj glasujejo. "Tukaj gre za zdravilo. Zdravilo ni legalno ali ilegalno, zdravilo se lahko uporablja, kadar Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke določi, da je to zdravilo. Drug problem je, da pravimo, da zdravijo s konopljo. Konoplja ne zdravi, zdravi kanabisov cvet. Tukaj smo terminološko popolnoma zavozili. Naša agencija za zdravila je napisala dokument, ki omogoča zdravljenje s cvetom kanabisa, ne z listi, pa s koreninami," je pojasnil Krek.

Mojca Erjavec (NSi) je prepričana, da je referendum nepotreben in nesmiseln, raba konoplje v medicinske namene pa da je urejena. "Tukaj gre za predelavo in za gojenje, ki pa je ekonomsko popolnoma nebistveno. Pripravki, ki se uvažajo, tudi niso tako pogosti. Ministrstvo za zdravje je povedalo, da je ekonomsko neupravičeno zakon spreminjati. S tega vidika resnično menimo, da gre tukaj za zapravljanje davkoplačevalskega denarja in neko popularizacijo strokovnega vprašanja, o katerem se je stroka že izrekla," je dejala.

Urša Orehek (Piratska stranka) je povedala, da ima Crohnovo bolezen, ki jo uspešno preprečuje z uporabo konoplje. "Konopljo kupujem na črnem trgu, želela bi, da bi si jo lahko vzgojila sama doma, mislim, da je to dovolj močen argument," je pozvala in dodala, da vedno zdravniku pove, kaj uporablja za svojo bolezen, in nikoli ji ni še nobeden od njih rekel: "Ne počnite tega."

Nina Strah (SLS) pa je dejala, da "ne gre za to, ali lahko gojimo konopljo doma ali ne, zato da se bomo pozdravili. Dejstvo je, da imajo droge, torej rastline, ki jih posušimo in uporabimo v zdravstvene namene, neregulirano količino učinkovine. Vedno je bolje, da imaš zdravilo oziroma neki ekstrakt, kjer se izmeri količina učinkovine. To je dovoljeno in vedno lahko zdravnik predpiše THC ali CBD."

Matej Košir (Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni – ZKNB) je dejal, da ko se govori o zdravilih, to pomeni, da se s tem ukvarjajo resna podjetja z izkušnjami, z referencami in da se konoplja vzgaja v laboratorijih pod stalno temperaturo in vlago, "zato da so razmerja med različnimi kanabinoidi standardizirana. Vsakič naredimo enako zdravilo, ki ga lahko potem pacientom na daljši rok ponudimo. Za primerjavo, v Nemčiji, ki ima 84 milijonov prebivalcev, imajo le tri koncesionarje."

Aleš Primc (Glas za otroke in družine) je dejal, da podpira, da se v Sloveniji medicinska raba konoplje uredi tako, da jo bodo dobili vsi, ki jo potrebujejo. "Želim si, da medicina, farmacija in bolniki najdejo skupni jezik, tako da bo dobro za bolnike," je poudaril Primc.

Nada Pavšer (Društvo Zelena akademija Slovenije) pa je poudarila: "Dejansko bi morali začeti gojiti konopljo kot gospodarsko dejavnost. Hkrati bi morale teči raziskave in razvoj, na kakšen način potem medicinsko konopljo uporabljati."

Gorazd Prah (SD) je opozoril, da zdravniki predpisujejo tisto, kar je na voljo. "Gojenje je prepovedano tudi tistim, ki imajo farmacevtski posel, gojenje je bistveno preveč omejeno celo v kmetijstvu, tam, kjer konoplja ne bi smela imeti dodatnih omejitev, kot jih ima koruza," je bil neposreden. Trenutna zakonodaja po njegovih besedah torej omejuje proizvodnjo zdravil, tako da je surovino treba uvažati iz tujine.

Renato Volker (Stranka mladih – Zeleni Evrope) je mnenja, da bi morali govoriti o naturalizaciji konoplje, o samooskrbi. "Ne o proizvodnji sintetičnih izdelkov, ki jih bodo potem korporacije patentirale," je dejal.

Katja Sluga (Levica) je dejala, da se to, da ne smemo gojiti konoplje in je predelovati, kaže v tem, da imamo vsesplošno pomanjkanje izobraževanja, raziskav in razvoja na tem področju. "Če teh izdelkov ni, če niso dostopni, potem zdravniki tega ne predpisujejo, zaradi prohibicije smo 30 let zadaj, zdravniki in zdravstveni delavci posledično nočejo imeti nič s tem," je sklenila.

Matej Grah (Gibanje Svoboda) je dejal, da je referendum pomemben zato, da tako politiki kot stroka dobijo mandat ljudi, da se bo pridelava in predelava konoplje lahko končno uredila.

Klemen Belhar (Vesna) je opozoril, da neznosno hiter tempo debate v studiu dokazuje, da je treba na tem področju izjemno veliko povedati ter da bi si posledično morali vzeti veliko več časa. "Žal mi je, da tole opravljamo takole," je dodal in pristavil, da je kriva vlada, ki je šla na referendum, namesto da bi zbrala pogum in predlog potisnila skozi parlamentarni postopek ter ga uzakonila.