Predsednica republike Nataša Pirc Musar je koalicijskim strankam po več krogih neuspešnih posvetovanj, ko se je izkazalo, da nobeden izmed kandidatov, niti predsedničina favoritka Katarina Bervar Sternad, nima zagotovljene podpore za izvolitev, pretekli teden sporočila, da bi za varuhinjo človekovih pravic predlagala Dijano Možina Zupanc, eno od sedanjih varuhovih namestnic.

Poslanske skupine strank koalicije so se v preteklem tednu s kandidatko posamično že sestale, po večini pa uradno mnenja o kandidatki ne izrekajo, saj da se bodo o kandidatki še pogovorili v poslanskih skupinah kot tudi v koaliciji. Podporo pa ji že napovedujejo v SD-ju. "Prepričala nas je s svojo predstavitvijo, programom in vizijo, zato lahko sporočim, da Dijano Možina Zupanc podpiramo," je v izjavi navedla namestnica vodje strankine poslanske skupine Meira Hot.

Na načelni ravni ji sicer v neformalnih pogovorih podpore prav tako niso odrekli v preostalih dveh koalicijskih strankah, predstavitev Dijane Možina Zupanc so ocenili kot korektno. Uradno pa napovedujejo, da se bodo o tem še pogovorili v koaliciji, nato pa svojo odločitev sporočili predsednici republike.

"Naše sporočilo je, da mi potrebujemo varuha človekovih pravic, to je bistveno," je v izjavi za medije dejala poslanka Svobode Tereza Novak. O kandidatki Možina Zupanc pa se bodo po njenih besedah v Svobodi še pogovorili. Vodje koalicijskih poslanskih skupin naj bi se sicer sestali v torek.

Za izvolitev bodo potrebni tudi glasovi opozicije

Tudi ob morebitni podpori koalicije pa kandidatka za izvolitev še ne bo imela zagotovljene potrebne podpore za izvolitev. Za to namreč potrebuje dvotretjinsko večino v DZ-ju oz. glasove 60 poslancev.

Sorodna novica Poslanske skupine se bodo o podpori Dijani Možina Zupanc za novo varuhinjo še pogovorile

Po pričakovanjih bo Pirc Musar potrebne glasove poskušala iskati tudi pri poslancih opozicijske stranke NSi. Predsednik NSi-ja Matej Tonin je sprva povedal, da se je kandidatka v poslanski skupini NSi-ja predstavila dopoldne in da bodo zvečer na seji izvršilnega odbora o njej opravili poglobljeno razpravo. A so kasneje iz stranke za pojasnili, da se bo kandidatka poslanski skupini predstavila šele v torek in da je izvršilni odbor namenjen le "aktualnim zadevam v DZ-ju in v stranki".

"V NSi-ju se nam zdi ključno, da varuh človekovih pravic ni enostranski politični aktivist," je dejal Tonin. Da pri svojem delu ne bo ideološki, ampak vezan na zakon, ustavo in mednarodne pogodbe, je pojasnil. "Ali je gospa Možina izpolnila ta pričakovanja, boste pa seveda slišali v prihodnosti," je dodal. Za sestanek s kandidatko se medtem dogovarjajo tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev.

Doktorica prava Dijana Možina Zupanc je sicer v tem sklicu DZ-ja že dobila podporo poslancev, in sicer na predlog tedanjega varuha Petra Svetine za namestnico varuha. Januarja 2023 jo je za to mesto izglasovalo 59 poslancev, ob aktualni koaliciji še poslanci NSi-ja, oba poslanca narodnosti in zdaj že nekdanja poslanca Svobode Mojca Šetinc Pašek (NeP) in Tine Novak (NP). Anže Logar in Eva Irgl sta se tedaj kot poslanca SDS-a vzdržala, medtem ko so drugi glasovali proti.

Nerazrešeno ostaja tudi vprašanje imenovanja guvernerja Banke Slovenije

Sorodna novica Golob in Pirc Musar izmenjala ostre besede. Boštjančič: Gre za politikantsko bitko.

Ob morebitni zeleni luči poslanskih skupin za izvolitev tokratne predsedničine kandidatke pa še vedno v zraku ostaja vprašanje, ali bo predsednici Pirc Musar uspelo rešiti drug del kadrovske križanke – imenovanje novega guvernerja Banke Slovenije. Koalicija namreč že več tednov zagotavlja podporo državni sekretarki na finančnem ministrstvu Saši Jazbec, predsednica pa se predloga za njeno imenovanje doslej še ni odločila poslati v DZ.

Zaradi tega so že sicer zaostreni odnosi med predsednikom vlade Robertom Golobom in predsednico republike nedavno znova eskalirali po tistem, ko je premier ocenil, da je ravnanje predsednice pri kadrovskih zadevah neodgovorno in nedržavotvorno. Pirc Musar pa je v odzivu dejala, da jo je Golob kot politik razočaral ter njegovo obračunavanje v medijih označila za nedržavotvorno in politično nezrelo izsiljevanje.