Tokrat se je že v uvodu zapletlo pri vprašanju, ali naj bo sestanek odprt za javnost, kot je predlagala vlada. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je poudarila, da današnje srečanje niso pogajanja, ampak predstavitev analize stanja na področju plačnega sistema, vlada pa želi predstaviti tudi širši javnofinančni pogled. Gre za javne podatke, zato po ministričini oceni javna predstavitev ne bi predstavljala težave.

A v sindikatih so opozorili, da je ministrica sklicala sejo pogajalske komisije, te pa so po poslovniku zaprte za javnost, razen če se vladna in sindikalna stran ne dogovorita drugače. To ne more biti enostranska odločitev vlade, je poudaril vodja pogajalske skupine dela sindikatov Jakob Počivavšek. Kot je dejal, pa ima vlada vso pravico, da javno objavi in predstavi podatke o plačah.

Gradivo je nato ministrstvo za javno upravo tudi objavilo na svoji spletni strani. Sindikatom pa ga je vladna stran predstavila v nadaljevanju srečanja, ki so ga zaprli za javnost.

Sorodna novica Dodatek k sodniškim plačam naj bi bil urejen s posebnim zakonom

Sistem potreben prenove

Ministrica ob odhodu izjav ni dajala. Kot je pojasnila, se ji je namreč mudilo na sejo DZ-ja. Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za javno upravo Urbana Kodriča pa sta se obe strani strinjali, da so danes predstavljeni podatki koristni in kažejo, da je obstoječi plačni sistem nujno potreben prenove.

Počivavšek je predstavljeno analizo ocenil kot "relativno korektno", so pa sindikati opozorili, da bo treba pridobiti nekatere dodatne podatke. Po besedah predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Branimirja Štruklja je bilo predstavljenih kar nekaj elementov, ki kažejo na nedelovanje obstoječega plačnega sistema, na številne obvode in anomalije. Niso pa bili sindikati danes še seznanjeni z izhodišči za plačno reformo. Kot je napovedala ministrica, bo te najprej predstavila koalicijskim partnerjem, po obravnavi na vladi pa bi se takoj začela pogajanja s sindikati.

Sindikati niso seznanjeni z izhodišči

Štrukelj in Počivavšek pojasnjujeta, da se v tem trenutku še ne morejo opredeljevati do napovedanega oblikovanja plačnih stebrov, ker z izhodišči še niso seznanjeni. Je pa Štrukelj ob tem navedel vprašanje, kako je mogoče, da se ena skupina, tj. skupina v zdravstvu in socialnem varstvu, začne o tem pogajati, še preden so oblikovana izhodišča za celotni javni sektor.

Sorodna novica Če vlada ne bo ponudila hitrih rešitev, del sindikatov javnega sektorja februarja napoveduje protest

V skupini sindikatov, ki jo vodi Počivavšek, po njegovih besedah sicer v skladu z dogovorom iz oktobra lani pričakujejo, da se bodo pogajali tako o prenovi plačnega sistema kot o odpravi plačnih nesorazmerij in uravnilovke. Njihove nadaljnje dejavnosti pa bodo odvisne od tega, kaj bo glede tega predlagala vlada. Po Počivavškovi oceni pa je vlada naredila enako napako kot vse predhodne, in sicer sklenila dogovore s posameznimi skupinami in s tem "zavalila neko snežno kepo", za katero verjame, da jo bo zelo težko ustaviti.

Za konfederacijo je po Štrukljevih besedah ključno, da se nov plačni sistem vpelje izključno v soglasju z večino zaposlenih v javnem sektorju in da tudi nov plačni sistem temelji na kolektivnih pogodbah, "ne pa na kakšnem drugem orodju", ki bi delodajalcem oz. financerju omogočalo enostransko oblikovanje plač.

Kot temeljna cilja pa je poudaril, da se odpravi kompresija v spodnjem delu plačne lestvice in da bo nov plačni sistem toliko spodbuden, da se prekine odhajanje najboljših in najkakovostnejših strokovnjakov iz javnega sektorja.

Štrukelj: Pod temi pogoji je nov sistem smiseln

Predstavnik KSJS-ja Branimir Štrukelj je v Odmevih dejal, da je prenova plačnega sistema za sindikate smiselna pod dvema pogojema. Prvi: da bodo zaposleni del priprave in da ne bo enostranskega opredeljevanja. Drugi: da se ohrani "demokratičen" model kolektivnih pogodb, da lahko zaposleni vplivajo na vrednost dela. Kaj pa je po njegovem mnenju cilj prenove? Kot enega pomembnejših je poudaril spodnjo tretjino plačne lestvice, kjer prevladuje minimalna plača. To je treba "urediti", je sporočil. Opozoril je še, da bo treba pedagoški kader bolje plačati, saj se mladi vse manj odločajo zanj, obstoječi kader je namreč po strukturi star. Pri tem je treba posebno pozornost posvetiti tistim profilom, ki so v zasebnem sektorju precej bolje plačani. Sicer bo izobraževanje šlo po poti zdravstva, je opozoril.

Darjo Felda, od torka minister za vzgojo in izobraževanje, trenutno še državni sekretar, pa je v Odmevih dejal, da plače v šolstvu dejansko zaostajajo, ter napovedal, da bodo to spremenili z novim plačnim sistemom. Potrdil je še, da obstaja možnost, da bodo ravnatelji dobili podoben dodatek, kot so ga pred kratkim dobili obljubljenega zaposleni v pravosodju. Več v videoposnetku pogovora, pripetem zgoraj.