Vodja pogajalske skupine konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je ocenil, da so pogajanja zabredla v tako velika nasprotja, da težko vidi rešitev. Foto: BoBo
Vodja pogajalske skupine konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je ocenil, da so pogajanja zabredla v tako velika nasprotja, da težko vidi rešitev. Foto: BoBo

Vlada je ponudila 8,4 milijona evrov vredno ponudbo za odpravo anomalij, a s sindikati ne najdejo skupnega jezika, na podlagi katerega bi krovna pogajalska skupina lahko parafirala sporazum. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar bo zato vladi predlagal, da se do predloga kolektivne pogodbe opredeli vsak sindikat posebej, pogajanja pa bodo do takrat prekinjena.

Ob tem je spomnil tudi na lanski dogovor, da se bodo s sindikati v letu 2018 pogovarjali tudi o nadaljevanju odprave varčevalnih ukrepov. Tisti ukrepi, za katere je bila predvidena sprostitev s koncem letošnjega leta, pa se bodo v celoti odpravili, ker sindikati niso bili pripravljeni nadaljevati pogajanj o postopnem odpravljanju varčevalnih ukrepov, je pojasnil. Po njegovih besedah to predstavlja dodatnih 43 milijonov evrov stroška za javne finance.


Štrukelj dvomi o uspehu individualnih podpisov

Vodja pogajalske skupine konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je presodil, da so pogajanja zabredla v tako velika nasprotja, da težko vidi rešitev. "Konfederacija se bo v prihodnjih dneh do tega pat položaja opredelila in odločila, kako naprej," je napovedal. S tem, da naj bi vlada na seji sprejela zadnji predlog, ki ga je pripravljena podpisati, in ga posredovala sindikatom v opredelitev, je po Štrukljevih besedah "definitivno nakazala konec pogajanj in opredeljevanje sindikatov po logiki vzemi ali pusti".

Opredeljevanje o kvorumu za kolektivno pogodbo za javni sektor je po njegovih ocenah verjetno vnaprej obsojeno na neuspeh. "Bil bi zelo presenečen, če bi dobili dovolj veliko število glasov," je dejal Štrukelj. Je pa kot zelo dobro potezo ocenil to, da so predlagali delitev pogajanj o odpravi plačnih anomalij na dva dela, saj so tako vsaj tista pogajanja za zaposlene z najnižjimi plačami, uvrščene do vključno 26. plačnega razreda, zaprli. Za te je sicer vlada namenila dobrih 70 milijonov evrov.