Obrtniki in podjetniki so v oddaji Pogledi Slovenije poudarili, da se je država na njihova opozorila o težavah odzvala prepozno.

Podjetnik Vlado Ban se sprašuje, zakaj ni bilo nikogar, ki bi s prstom kazal na stavkajoče policiste, javne uslužbence, zdaj pa obrtnikom očitajo, da imajo politične botre.

Na besede ministra za pravosodje Aleša Zalarja, da obrtniki ustvarjajo malodušje v državi, je podjetnik Franc Bukovec dejal, da že eno leto in pol opozarjajo na težave. Zalar pa je pozabil povedati, da je ministrstvo sprva zavrnilo vse njihove zahteve, šele pozneje se je začel pogovarjati z obrtniki, ko so ga o tem prepričali njegovi sodelavci. Bukovec je dejal, da se postopki izterjave dolgov vlečejo predolgo, saj dolžniki ugovarjajo proti izterjavi in podaljšujejo postopke izterjave, kar je njihov interes.

Zalar je obrtnikom svetoval, naj se obrtniki ne spravijo v položaj, ko jim bo nekdo očital, da utajujejo davke. Podpredsednik OZS-ja Štefan Grosar pa je dejal, da obrtniki ne morejo ničesar utajiti in da so utajevali tisti, ki so povzročili krizo v Sloveniji. Vprašal se je, kje je denar, s katerim je država plačevala izvajalce, do podizvajalcev pa ni prišel.

"Premajhni, da bi kaj dosegli"
Davčni svetovalec Darko Končan je o navedbah obrtnikov, da so v številnih primerih nedosledni, pri malih pa strogo upoštevajo zakonodajo, dejal, da davčni upravi v nekem delu obrtniki delajo krivico. Povedal je, da je v Sloveniji težava, ker se vse dela po delih, vsak se pogovarja ločeno od drugih in tako so premajhni, da bi kaj dosegli. Izpostavil je tudi primer, ko je Durs od velikega podjetja zahteval poplačilo, in podjetje je storilo veliko, da bi dolg poplačalo. Ban je nato dejal, da Durs zdaj za kakšen mesec že dovoli odlog plačila, a je naslednji mesec težava, ko je treba plačati DDV.

Ban je pojasnil, da imajo nekaj družb, ki so jim dolžne, posledično pa so tudi sami dolžni denar. Pojasnil je, da tu ne govorimo o milijonskih zneskih, ampak jih lahko 'podre' že izvršba za 3.000 evrov, ki bi na primer onemogočila nabavo novega materiala in s tem delo. Povedal je, da so jih leta 2008 klicali iz bank in jim ponujali posojila, tudi v višini 50.000 evrov, danes pa je težko dobiti že 5.000 evrov posojila.

Zgodovinar in sociolog Janko Prunk se v zadnjih desetih letih veliko ukvarja tudi s socialno problematiko. Spoznal je, da je v naši moderni družbi zelo pomembna vloga srednjega razreda, saj je bil vedno najproduktivnejši, z največ delovne vneme. Države, ki so imele zadovoljen srednji sloj, niso imele težav, kjer je bil srednji sloj zanemarjen, kjer je prišel v spor s politiko, pa so se dogajale socialne in posledično politične katastrofe. Zato meni, da je položaj, v katerem se je znašel podjetniški srednji sloj v Sloveniji, zelo nevaren.

Grosar je pojasnil enega izmed obrtniških predlogov, da bi vsak račun štel (davčna olajšava za izdajo računa), saj bi s tem preprečevali delo brez računa. S tem bi po njegovih besedah državi priskrbeli velike vsote denarja. Končan je dejal, da poziva ne razume, češ da ne ve, kdo bi pri tej akciji imel dobiček.

Kaj ima občan od računa?
Glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić je pojasnila, da je siva ekonomija širša kategorija kot delo na črno. Zaposlovanje na črno je, ko delodajalec nima prijavljenega delavca, s tem se ustvarja siva ekonomija, delo na črno pa pomeni, da nekdo opravlja delo, čeprav za to nima ustreznih pristojnosti. Priznala je, da se dela na črno ne sme opravljati, a je dejala, naj se vprašamo, ali je enaka škoda, če frizerka na črno postriže nekoga za 10 evrov, kot če registrirani obrtnik za polaganje parketa ne bo izstavil računa - na njegov ali strankin predlog.

Bukovec je Grlićevo vprašal, kaj ima od tega, če dobi račun. Dejala je, da bi s plačilom računa obrtnik in tudi drugi morali plačati davke, s tem pa bo denar prišel v proračun in bo na voljo za na primer državno infrastrukturo.

Na vprašanje, zakaj so bili obrtniki toliko časa tiho, je Bukovec odgovoril, da je gospodarska kriza, ki se je začela konec leta 2008, začela na obrtnike vplivati konec leta 2009. Takrat so začeli opozarjati pristojne, a se ni zgodilo nič. Sam zdaj priznava, da so z neposlušnostjo zagrozili nekoliko prepozno, če bi zagrozili pol leta prej, bi jih morda že prej upoštevali.

Je vlada storila dovolj?
Na vprašanje, ali je vlada s spremembami, ki jih je obljubila, storila dovolj, je Grosar odgovoril, da je to prvi korak, saj bo zanje zadeva končana takrat, ko bodo zakoni začeli veljati. "Takrat bomo mi rekli, da smo dosegli svoje zahteve." Smo zadovoljni, da se je minister za finance France Križanič tako hitro odzval in spremenil plačilne roke. Ko bo to začelo veljati, bo zelo spremenilo okolje, a bo delovalo šele, ko bodo sprejeti tudi drugi ukrepi.

Cilj obrtnikov je, da se dogovorijo, saj njihov namen ni izvajati državljanske nepokorščine. To, kar je vlada storila, je šele prvi korak, saj se v parlamentu vsebine tudi spreminjajo. Zato si bodo obrtniki prizadevali, da bi se vse zaveze, ki jih je dala vlada, izpolnile, je pojasnil Bukovec. Ban pa je dodal, da upa, da se bo uredila plačilna disciplina. Grosar pa je dejal, da je minister Zalar požrl obljubo. Dejal je namreč, da bodo preučili zakonodajo, ki ureja sosedsko pomoč, potem pa se bodo z obrtniki usedli in se skušali dogovoriti. A se to ni zgodilo, ampak je bil zakon pripravljen in je prišel pred obrtnike skorajda kot izvršeno dejstvo.

Obrtniki obljubili državljansko nepokorščino
Obrtniki tako ta mesec ne bodo plačali davkov in prispevkov, marca pa bodo začeli postopoma iz bank in z bančnih avtomatov dvigovati svoj denar, nato pa bodo protestirali v središču Ljubljane. Plačilna nedisciplina je popolna, podjetja propadajo, z njimi pa vse, kar so si posamezniki ustvarili v dolgih desetletjih. Opozarjajo, da je pravna država v nasprotju s primeri iz tajkunskih zgodb pri njih zelo hitra in dosledna, saj obrtnikom zarubijo vse, kar je mogoče.

Pogledi Slovenije so predstavili številne žalostne zgodbe in celo tragične usode posameznikov. Nekaterim namreč ni ostalo nič, izgubili so podjetja, socialno varnost, ogroženi so zaposleni pri njih, od države pa dobivajo le obljube.