Starec, direktor Inštituta za vode, je opozoril, da se je država po letu 1990 zavestno odločila, da za vodno gospodarstvo ne bo namenila sredstev, saj to lahko počaka, saj se to lahko naredi prihodnje leto, leto pozneje. Ker je vodno gospodarstvo servisna dejavnost in ne gradbeni ali kakšen drug lobi, je bila odrinjena na stran.

Okoljevarstvenik Anton Komat je nato opozoril, da je pogovor napačno postavljen, saj v državi potrebujemo voljo, da priznamo, da v Sloveniji obstaja težava poplav.

Nekdanji minister za okolje Karl Erjavec je priznal, da bi lahko ne upoštevali posvetovalnega referenduma o zadrževalnikih v Polhovem Gradcu, a je bil tu še občinski sklep, ki je bil proti zadrževalnikom. Domenili so se, da bodo skušali nekaj vendarle narediti in se dogovorili, da bodo določena sredstva namenili za urejanje strug.

"Ključno je čiščenje vodotokov"
Župan Ljubljane Zoran Janković je že v torek opozoril, da je na sestanku z ministrom za okolje, takrat še Erjavcem, dejal, da bo zaradi odpora proti zadrževalnikom nekdo moral odgovarjati v primeru poplav, in se vprašal, kdo bo to. Takrat navzoči župani so opozorili, da je ključno čiščenje vodotokov, ki pa se ni izvrševalo. Danes je čas, da se sprejme zakon, da se "gre čez" take odločitve, ki jih na škodo drugih sprejemajo lokalne skupnosti.

Zdajšnji minister za okolje Roko Žarnić se je ob tem vprašal, kako bi se dalo v zdajšnji zakonski in ustavni ureditvi to narediti. Že zdaj so šli pri razlastitvah do roba ustavnosti, je dejal. Janković je nato dejal, da se državni prostorski načrt za Ljubljano sprejema že sedem let in da se že končno mora sprejeti.

Eden izmed prizadetih v poplavah je dejal, da se je želel zavarovati pred poplavami in nekoliko dvigniti območje okoli svoje hiše. Dejal je, da je takoj prišla inšpekcija in prepovedala nadaljnje aktivnosti ter zagrozila s kaznijo, če se bo poseg nadaljeval.

"Reke je treba revitalilzirati"
Komat je poudaril, da so protipoplavni nasipi tehnologija 19. stoletja in da je treba reke ter naravo revitalizirati. Pri nas se dogaja, da je ob eni rečni strugi več občin, a vsaka dela po svoje in ne gleda na druge, in to deluje kot domine, posledica pa je Slovenija pod vodo. Vprašal se je tudi, zakaj hidrologi pri tem nimajo besede.

V oddaji so se spraševali tudi, kaj so razlogi za poplave v Laškem. Eden izmed domačinov je pojasnil, da je Savinja letos poplavljala drugje kot po navadi, saj pred leti, ko so gradili del vodovoda, po koncu del niso naredili nasipa. Drug domačin je opozoril, da ne bi smeli dovoliti gradnje na poplavnih območjih, saj tako ni mogoče živeti. V Laškem bi lahko kandidirali za evropska sredstva in bi država morala nameniti pet milijonov evrov, da bi prejela 30 milijonov evrov, so še opozorili domačini.

"Ureditev ovinka pred Laškim bi vodostaj znižala za 80 cm"
Za marijegraški ovinek, ki bi rešil Laško pred poplavami, je bilo dogovorjeno, da se ga leta 2009 začne graditi, a je potem prišla kriza in denarja je zmanjkalo. Žarnić je opozoril, da je trajalo štiri leta, da so bila odkupljena vsa zemljišča. Župan Laškega Franc Zdolšek je zavrnil očitke, da je občina kriva za neodkup zemljišč, saj zemljišča za vodovarstvo odkupuje država, občina pa ji je pri tem izdatno pomagala. Opozoril je še, da bi gradnja marijegraškega ovinka vodostaj znižala le za okoli 25 cm, ureditev celotnega ovinka od železniške postaje naprej pa za od 80 do 90 cm. Občani Laškega so opozorili, da pristojni niso storili skoraj nič.

Starec je nato dejal, da Laščani veliko upov polagajo v marijagraški ovinek, a je treba dati vodi prostor. Rešitev za celjsko kotlino je, da damo Savinji nad Celjem prostor v sedmih zadrževalnikih. Erjavec se je ob tem oglasil, da bo pri tem spet težava umeščanje v prostor.

Komat je pojasnil, da je bila največja napaka sprejeta v mandatu okoljskega ministra Janeza Kopača, ko je bil spremenjen zakon o vodah, ki je odpravil institut vodnega dovoljenja oziroma soglasja. V novem zakonu je ta sicer vrnjen, a je dikcija tako zapletena, da je mogoč nekakšen obvod, ki omogoča, da nekdo gradi ob reki, če ni sprejet prostorski načrt, ki bi opredeljeval poplavno varna območja. Tako se lahko gradi tudi tik ob rečni strugi in prvi tak večji objekt je zdravilišče v Laškem. Stari objekti so bili grajeni nekoliko višje in nikoli v prvem nivoju ob reki, zdaj pa se lahko gradi povsod, je še dejal okoljevarstvenik.

"Država ne bo odkupila zemljišč za zadrževalnike"
Ker je ena izmed težav tudi dolgotrajno sprejemanje državnih prostorskih načrtov, je Žarnić dejal, da je v parlamentarni proceduri zakon, ki bi postopke skrajšal tudi za polovico. Podobnik je ob tem opomnil, da pri gradnji suhih zadrževalnikov ne gre za odkup zemljišč, ki bi ga izvedla država, ampak ljudje ostanejo lastniki morda za simbolično odškodnino. Je pa priznal, da so ljudje upali, da bodo ta območja morda nekoč zazidljiva in bi zanje več iztržili, a se to ne bo nikoli zgodilo.

Janković je na vprašanje, ali bo prostorski načrt, ki predvideva gradnjo tudi na zdaj poplavljenih območjih, med drugim tudi na zemljišču, ki je v lasti njegovih sinov, odgovoril, da prostorski načrt upošteva vse pristojne institucije, hkrati pa je bila za Ljubljano narejena analiza poplavne varnosti, ki bi jo morala financirati država, in je tudi upoštevana. Ob tem je povedal, da je zemljišče njegovih sinov že zdaj zazidljivo, da pa bo, če bo to rešilo Ljubljano, povedal sinovoma, naj tam ne gradita. Opozoril je še, da bi, če bi upoštevali zdajšnje poplave, morali porušiti številne hiše na območjih, ki jih je zdaj poplavilo.

So bile zapornice v petek odprte in zaprte?
Prebivalci poplavnih območjih so govorili tudi o svojih težavah, ko niso mogli priti do škornjev, v katerih bi se lahko gibali po poplavljenih območjih in jih je včasih zagotavljala civilna zaščita. Pozneje so se prebivalci vendarle organizirali, dobili pomoč in so se dogovorili, da bo tako tudi v prihodnje. Načelnik oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo Robert Kus je pojasnil, da so škornje najprej zagotovili gasilcem, da bi lahko pomagali občanom, a jih je žal zmanjkalo. Dejali so še, da bi pričakovali, da se bodo zapornice prej dvignile, a je župan Janković dejal, da so bile zapornice dvignjene v petek zjutraj, a občanov ni prepričal, saj imajo pričanja očividcev, da so bile zapornice zaprte. Janković je dejal, da so ti očitki "brez veze" in da zagotavlja, da so bile zapornice odprte. Ob tem je dejal še, da se ne more živeti na Barju in doma ne imeti škornjev.

Ljubljančan je dejal še, da dokler so imeli zapornice v upravljanju sami, se tako obsežne poplave niso dogajale, zdaj, ko jih ima Hidroinženir, pa so poplave take, kot so. Jankoviću je pritrdil tudi Starec, ki je dejal, da se odprtje zapornic lahko preveri na podatkih o pretoku Ljubljanice pri Mostah, ki se je po odprtju zapornic močno povečal.

Se bo vlada tokrat zganila?
Starec je na vprašanje, ali se je ob zadnjih poplavah vlada le zavedla, da je to težava, odgovoril, da, ker je bila tokrat prizadeta Ljubljana, ker se je to zgodilo pred očmi vlade, nekoliko špekulira, da se bo zdaj vendarle nekaj premaknilo. Tudi Zdolšek je priznal, da je Ljubljana najverjetneje nekoliko v prednosti, saj ima bistveno več prebivalcev. Dejal je še, da je škoda, da marijegraški ovinek še ni zgrajen, saj bi precej olajšal poplavne težave Laškega, a je postopek spet na začetku.

Erjavec je dejal, da je 30 milijonov evrov iz vodnega sklada premalo. "Očitno so kante v tej državi pomembnejše od poplavne varnosti in sem zato moral oditi. Upam, da se to Žarniću ne bo zgodilo in da se ne bo minister za okolje zamenjal vsako leto, saj je to izjemno slabo."

Bogataj: Prevelika zaskrbljenost ob poslabšanju vremenskih razmer ni potrebna
Po besedah poveljnika civilne zaščite Mirana Bogataja so v vseh regijah in občinah seznanjeni z opozorili, da se utegnejo vremenske razmere ob koncu tedna poslabšati. Reševalne službe so v pripravljenosti. Vodotoki so polni in pretočnost zmanjšana, ogromno je naplavin, ki bodo vplivale na vodostaj, je opozoril in dodal, da na agenciji za okolje pravijo, da ni potrebna prevelika zaskrbljenost.