Massimo D'Alema je z ministrom Dimitrijem Ruplom govoril predvsem o manjšinski problematiki, uresničevanju zaščitnega zakona za slovensko manjšino, plinskih terminalih in slovenskem predsedovanju EU-ju. Predtem se je sešel s predsednikom odbora za zunanjo politiko Jožefom Jerovškom in predsednikom DZ-ja Francetom Cukjatijem, čemur so sledili pogovori s premierjem Janezom Janšo in predsednikom Janezom Drnovškom.

Uradni obisk pomemben za odnose med sosedama
Predsedniku Drnovšku je D'Alema predal pobudo italijanskega predsednika Giorgia Napolitana za spravno srečanje predsednikov sosednjih držav. Drnovšek je zamisel sicer podprl, ob tem pa poudaril, da bi bilo treba ob pripravi srečanja paziti, da to ne bi spodbudilo "novih antagonizmov in konfrontacij". V nadaljevanju pogovorov sta se dotaknila tudi vprašanj slovenske manjšine in plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Drnovšek in D'Alema sta na koncu pogovorov še poudarila, da sta državi zainteresirani za nadaljevanje procesa ratifikacije evropske ustave. Sogovornika sta se strinjala, da je prvi uradni obisk italijanskega zunanjega ministra po petih letih izredno pomemben in da napoveduje vsebinsko sodelovanje med državama.

Italija obljublja podporo predsedovanju
Premierju Janezu Janši je D'Alema obljubil vso podporo pri predsedovanju Evropski uniji v prvi polovici leta 2008. Janša je pozitivno ocenil predlog italijanske strani za poglobljeno sodelovanje med državama na prometnem, energetskem in okolijskem področju. Sogovornika sta se strinjala, da imata pri krepitvi medsosedskih odnosov manjšini pomembno vlogo in da imata državi pri tem vprašanju dodatno priložnost za partnersko sodelovanje.

Za bolj uskaljeno delovanje
Na srečanju italijanskega in slovenskega zunanjega ministra sta sogovornika napovedala vzpostavitev medministrske delovne skupine za okrepljeno sodelovanje na področju energetike, prometa in ekologije. Slovenski zunanji minister je v okviru tematike o manjšinjski problematiki dejal, da ne gre za težave, temveč izzive. D'Alema pa je obljubil, da bosta vladi na transperenten način sodelovali tudi na področju plinskih terminalov.

Sogovornika sta se dotaknila tudi zgodovinskih vprašanj. Rupel je dejal, da je vprašanje optantov za Slovenijo končano, italijanski gost pa meni, da je treba dotično problematiko reševati "kompleksneje" in v "novi luči".

Cukjati in D'Alema sta se strinjala, da mora EU pri stabilizaciji in integraciji zahodnega Balkana v povezavo delovati aktivneje. Italijanski gost je poudaril pomen medparlamentarnega sodelovanja pri reševanju odprtih vprašanj med državama, saj je za dobro gospodarsko sodelovanje treba vzpostaviti tudi takšno politično vzdušje. Ob tem se je zavzel za srečanje predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške, ki bi pomenilo "uvod v novo sezono političnega sodelovanja".

D'Alema: Slovenija je italijanska partnerica
Sosedski odnosi so se, tako ugotavlja D'Alema, po zamenjavi italijanske vlade poglobili. D'Alema je zato dejal, da Italija na Slovenijo gleda kot na partnerico, saj je v zadnjem času dosegla velike uspehe. Obe pa se zavzemata za širitev EU-ja in Nata na zahodni Balkan, je dejal italijanski zunanji minister. Na torkovem srečanju so predstavniki slovenske manjšine v Italiji izrazili prepričanje, da je blokade izvajanja zaščitnega zakona za slovensko manjšino, ki je bil sprejet pred šestimi leti, konec. D'Alema je tako napovedal, da bodo že v prihodnjih dneh imenovani še štirje manjkajoči člani paritetnega odbora, ki naj bi oblikoval seznam italijanskih občin, kjer naj bi zakonska določila veljala.

Pobuda za vrnitev umetnin
V imenu skupine 18 poslancev različnih parlamentarnih strank DZ-ja je Jožef Školč gostu predal pobudo za vrnitev umetnin, ki so bile na podlagi italijanskega zakona leta 1940 odpeljane iz Slovenije, k čemur Italijo, poleg preostalih mednarodnih dokumentov, zavezujeta tako mirovna pogodba iz leta 1947 kot tudi konvencija Unesca o ohranitvi kulturne dediščine, so zapisali podpisniki pobude. Pobudniki sosednjo državo pozivajo k čimprejšnji in pravični razrešitvi omenjenega odprtega vprašanja, ki zadeva vrnitev 97 umetnin, za katere dokumentacija jasno in nedvoumno kaže, da je njihov lastnik Slovenija.