Pohoda se je udeležilo okoli 100 ljudi, pripravil pa ga je Mestni muzej Idrija, ki skrbi za ta kulturni spomenik. "Bolnica Franja ima svojo zgodovino tudi v času po vojni, zato ker so ljudje živeli in čutili s Franjo," je na krajši slovesnosti ob koncu pohoda dejala direktorica muzeja Ivana Leskovec. "Ker so spoštovali vrednote tistega časa, je Franja ostala in se ohranila do dandanes," je dodala.

"Po kapitulaciji Italije jeseni 1943 je dr. Viktor Volčjak po nasvetu domačina Janeza Peternelja s skupino borcev začel z izgradnjo nove bolnišnice v težko dostopni soteski Pasice v Dolenjih Novakih na Cerkljanskem. S predano pomočjo domačinov je gradnja potekala postopoma vse do konca vojne, ko se je na dnu globeli ob potoku Čerinščica stiskalo 14 lesenih barak in več pomožnih objektov," so o bolnici zapisali v Mestnem muzeju Idrija.

Sovražnik bolnice ni nikoli odkril
Že v času vojne so bolnišnico poimenovali po partizanski zdravnici Franji Bojc Bidovec, ki jo je tudi najdlje vodila. Bolnišnica v soteski je bila namenjena predvsem težjim ranjencem, medtem ko so se drugi zdravili na zunanjih oddelkih, ki pa se po vojni niso ohranili. V osrednjem oddelku se je zdravilo 578 težjih ranjencev, v 10 zunanjih oddelkih pa še okoli 300 lažjih. Med ranjenci so bili poleg Slovencev tudi pripadniki narodov iz nekdanjih Jugoslavije in Sovjetske zveze, Italijani, Poljaki, Francozi, dva Avstrijca in dva Američana.

Ranjencem so pred prenosom, ki je potekal ponoči, zavezovali oči, da ne bi mogli izdati, kje so se zdravili. Bila je edina med skritimi partizanskimi bolnišnicami, ki je poskrbela tudi za premišljeno izdelan obrambni sistem. Sovražnik se je dvakrat znašel v njeni neposredni bližini, vendar je ni odkril.

Leta 2007 so jo prizadele poplave
Partizanska bolnišnica Franja je kulturni spomenik državnega pomena, vpisana je na Poskusni seznam svetovne dediščine pri Unescu in nosi Znak evropske dediščine.

Vodna ujma septembra 2007 pa je ta muzej na prostem skoraj popolnoma uničila - prizanesla je le dvema od 13 lesenih barak partizanske bolnišnice, na njihovo mesto pa je nanesla približno 500 kubičnih metrov kamenja, mulja in lesa.

Kljub izgubi dela prvotne materialne dediščine v povodnji pa je v celoti ohranila izvorno sporočilo in ostaja dragocen spomenik humanosti, plemenitosti in tovarištva ter simbol mednarodnega povezovanja in odpora.

Bolnico Franja so po več kot dve leti trajajočih obnovitvenih delih slavnostno spet odprli maja 2010.