Na dogodku s sloganom Družbene spremembe za skupno prihodnost, ki so ga v Društvu socialnih delavk in delavcev organizirali v sodelovanju s Fakulteto za socialno delo Univerze v Ljubljani ob današnjem svetovnem dnevu socialnega dela, je dekanja fakultete za socialno delo Mojca Urek pozvala k prepoznavanju dela socialnih delavk in delavcev in njegovi strukturni, finančni ter sistemski krepitvi.

Urek dejala, da so temelji socialnega dela solidarnost, socialna pravičnost, enakost, povezanost in sodelovanje. Socialno delo kot stroka ima po njenih besedah znanje in potencial, da na teh temeljih poišče inovativne odgovore na izzive v sodobnem svetu, ki postaja vse manj varen prostor za čedalje več ljudi, predvsem zaradi vojn, neenakosti, draginje, podnebnih sprememb, rasizmov itd.

Predsednica Društva socialnih delavk in delavcev Slovenije Lidija Bašič Jančar je poudarila, da bi morali kulturna, socialna, okoljska in gospodarska vprašanja obravnavati kot izzive, ki se lahko rešujejo skupaj kot celoto, ne hierarhično. "Sami smo soodgovorni za to, kako celotna družba dojema stroko socialnega dela. Brez ustrezne samozavesti ne moremo doseči sprememb, ki bi si jih želeli, tako v organizacijah kot v družbi," je dodala. Ena najpomembnejših dejavnosti društva je podpora vsem dejavnostim in dogodkom, kot je ta, saj lahko pripomorejo k predstavljanju stroke navzven.

Naloga tako socialnih delavk in delavcev kot tudi politikov je, da sodelujemo in držimo družbo skupaj, je navedel državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič. Poudaril je pomen strokovnosti pri delu, ki je temeljno vodilo in oporna točka, na katero se lahko vedno zanesemo.

Zaradi socialnih delavcev smo lahko še vedno socialna država, pa je poudaril državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan. "Poklic socialnega delavca ni le služba, temveč tudi poslanstvo za izboljšanje sveta okrog sebe in pomoč soljudem. Poslanstvo je sicer lahko privilegij, lahko pa je tudi vir izgorelosti," je opozoril. Občutek poslanstva se v izgorelost sprevrže v primeru, da sistem ne deluje.

Manj časa za strokovno svetovalno delo, individualno obravnavo, nudenje podpore v domačem okolju ter izvajanje preventivnih programov pomeni, da država bistveno slabše preprečuje pojave socialne izključenosti, revščine, nasilja, odvisnosti, depresije in podobno. "Slabša strokovna podpora pomeni tudi, da se socialna politika ukvarja predvsem s posledicami, ne pa vzroki za stiske posameznikov, kar pravzaprav vodi tudi v večje stroške, tako na ravni izdatkov za socialne transferje kot tudi na področju javnega zdravja, predvsem duševnega, ter na področju kriminalitete. Za ta negativni trend so krive zgrešene politike države, ne pa delo socialnih delavcev," je dejal.

Na ministrstvu po njegovih navedbah namenjajo oz. bodo namenili sredstva kadrovskim okrepitvam na centrih za socialno delo, strokovnim usposabljanjem socialnih delavcev ter dvigu plač socialnovarstvenim programom. Poleg tega bodo v petek objavili razpis za štipendije za študente na fakulteti za socialno delo, v drugi polovici pomladi pa razpis za krepitev mreže centrov, ki skrbijo za vključevanje Romov. Predvidevajo tudi razpis za dodatne namenske bivalne enote za žrtve nasilja in za starejše ženske. "Med drugim pa v pogajanjih za plače v javnem sektorju na področju socialnega varstva še naprej vztrajamo pri izboljšanju položaja socialnih delavcev," je poudaril.

Ob svetovnem dnevu so se govorci zahvalili vsem socialnim delavkam in delavcem za njihovo delo za dobro ljudi in skupnosti.