Tako je Jože Sambt z ljubljanske ekonomske fakultete na konferenci, ki jo je organizirala Pokojninska družba A, najprej poudaril projekcijo slovenske demografske piramide. Ta kaže, da se bodo večje generacije postopoma upokojevale, medtem ko bo delovno aktivna generacija v prihodnjih petih letih znatno manj številčna. Ob predpostavki enakega selitvenega prirasta bo tako do leta 2060 delovno aktivnih manj kot polovica prebivalcev.

Ob tem je Slovenija sicer po koeficientu starostne odvisnosti primerljiva z drugimi državami v EU-ju. Je pa pri tem Sambt poudaril, da se v povprečju v Sloveniji ljudje upokojujejo prej kot v drugih državah, obenem pa tudi pozneje vključujejo na trg dela. Tako je bil starostni razpon, ko prihodki presegajo potrošnjo, leta 2012 v Sloveniji od 26 do 57 let, kar je znatno manj, kot je to obdobje v drugih državah, in ne nazadnje, kot je bilo to v Sloveniji v preteklosti, saj je bilo leta 1983 to obdobje od 20 do 56 let.

Obdobje finančne odvisnosti se v otroštvu predvsem naslanja na zasebne transferje staršev in javne transferje, medtem ko je v obdobju starosti delež zasebnih transferjev zanemarljiv. "Tako da ne moremo govoriti o tem, da delovno aktivna generacija preživlja starejše." Večinoma se ti financirajo iz javnih transferjev, znatno manj pa iz privarčevanih sredstev. Izpostavljenost starostnikov javnim sredstvom pa pomeni, da gre za bistveno ranljivejšo skupino, je poudaril Sambt in kot eno izmed mogočih rešitev navedel podaljšanje delovne aktivnosti prebivalstva.

Spremembe ZPIZ-a: Prilagoditev dostojnim pokojninam
Da projekcije nakazujejo potrebo po novih spremembah pokojninskega sistema v prihodnosti, je poudaril tudi direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marjan Papež. Trenutni predlog sprememb pokojninske zakonodaje tako po njegovem mnenju predstavlja le prilagoditev, ki sledi načelu dostojnih pokojnin. Pri tem je Papež izrazil upanje, da bo zakonodaja čim prej sprejeta.

Predlog izenačuje odmerne odstotke za 40 let za oba spola in ga tudi dviguje na 29,5 odstotka, saj, kot je navedel Papež, zdajšnji sistem pomeni, da imajo ženske pri istih pogojih znatno višje pokojnine od moških. Posebne ugodnosti pa so predvidene tudi za ljudi, ki se želijo reaktivirati na trgu dela. Po novem pa bodo tisti, ki prejemajo delno pokojnino ter upokojenci, ki se bodo znova vključili na trg dela in zavarovanje za vsaj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, upravičeni tudi do izplačila sorazmernega zneska dela pokojnine. Osnova za odmero dela pokojnine pa bo 40 % starostne pokojnine.

Papež: Delodajalci bi morali imeti več besede
Papež je ob tem poudaril, da je sam zadovoljen s tovrstnimi predlogi, da pa bi morali imeti pri izpolnjevanju upokojitvenih pogojev večjo besedo tudi delodajalci. Tako bi bilo po njegovem mnenju korektno, da ima delodajalec možnost pri nekom, ki izpolnjuje pogoje, oceniti, da ga ne potrebuje več, namesto dogovorov o visokih odpravninah. Nasprotno pa bi moral imeti delodajalec možnost zadržati delavca, ki ga potrebuje, kjer je Papež navedel možnost delne pokojnine in skrajšan delovnik za takega delavca.

Med rešitvami za slabo demografsko projekcijo pa je Papež poudaril varčevanja v drugih pokojninskih stebrih, kar je zanemarjeno pri nas. "Ni se dosti naredilo, da bi se ljudje bolj vključevali v dodatna zavarovanja," je dejal in dodal, da je treba spodbuditi tiste, ki se lahko vključijo, da to tudi storijo, čeprav je osnovni pokojninski steber pri nas, tako Papež, dober.