Policisti, ki prav tako spadajo med javne uslužbence, so se tako odzvali na odgovor Kresalove, ki se je nanašal na njihov javni poziv poslanskim skupinam, naj glasujejo proti sprejemu novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Kresalova je v nedeljo dejala, da glede policistov ni več govora o znižanju stroškov ali zmanjševanju plač, temveč le še o zamrznitvi za omejen čas enega leta.

Znova je opomnila, da s predlogi vlade z začetka julija ni bila zadovoljna, zato je nasprotovala predlogu za zniževanje plač in ukinitvi nekaterih dodatkov. Zdajšnji kompromis je po njenem mnenju še sprejemljiv, saj upošteva poseben položaj policistov.

Policisti so Kresalovo želeli opozoriti na grobo teptanje dialoga
Kot so zapisali policisti, njihov cilj ni bil, da bi se opredelili do varčevalnih ukrepov, ampak so želeli ministrico opozoriti, da je vlada vložila predlog novele zakona o javnih uslužbencih, ki "grobo tepta in prekinja socialni dialog in načela pravne države". Poleg tega so v sindikatu policistov prepričani, da novela "povzroča neenakopravnost med poklici, saj določene favorizira in je tudi ustavno sporna, saj je v nasprotju z najmanj enim zakonom".

Položaja ne pozna ali ni dobro prebrala poziva?
V sindikatu so med drugim ugotovili, da Kresalova ali ne pozna položaja, v katerega vlada postavlja javne uslužbence, ali pa poziva ni dobro prebrala. Zmanjšanje pravic policistov, ki jih je Kresalova omenila v nedeljskem odzivu, je namreč po mnenju sindikata lahko le ena izmed mogočih posledic sprejema novele, saj pri odločanju o pravicah ne bodo mogli več sodelovati policisti sami, ampak bodo zanje "smeli odločati drugi poklici v javnem sektorju".

Zato ministrico Kresalovo znova opozarjajo, da je vlada "z vložitvijo te novele zlorabila inštitut nujnega postopka v državnem zboru", da z novim kvorumom vlada enostransko posega v kolektivno pogodbo in omogoča manjšemu številu sindikatov, da sprejme odločitev za večino, in da s to novelo "sindikate napeljuje h kršitvi zakona o varstvu osebnih podatkov, saj jih sili, da podatke o članih razkrivajo vladi, če želijo sodelovati pri spremembi kolektivne pogodbe".

Sindikati so za dialog. Kaj pa vlada?
Policisti zato znova pozivajo ministrico, naj se do takšnega načina sprejemanja zakona opredeli. Obenem v sindikatu policistov zagotavljajo, da se tako oni kot celotna pogajalska skupina sindikatov javnega sektorja zavzemajo za socialni dialog, "na vladi pa je, da se odloči, ali ta dialog sprejme ali pa se mu odpove".

Namesto vseh sindikatov bo odločala le manjšina
Kot je znano, je podpis aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor in dogovor, ki bi določal vzdržno politiko na področju plač v javnem sektorju, zavrnilo 22 reprezentativnih sindikatov pod vodstvom Janeza Posedija. Vlada je zato v boju za zamrznitev plač v javnem sektorju napovedala spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju, po katerih ne bi več potrebovala soglasja večine sindikatov, temveč le soglasje manjšega števila sindikatov iz vsaj štirih različnih dejavnostih, katerih članstvo presega 40 odstotkov vseh zaposlenih v javnem sektorju, kar je že izzvalo ogorčenje.