Tako je Borut Pahor v Delovi raziskavi Politbarometer prejel najvišjo povprečno oceno dvanajstih meritev priljubljenosti posameznih politikov. Izjemno visoke ocene je od junija do oktobra prejemal tudi Miro Cerar, vendar so se njegove ocene znatno znižale, potem ko je postal predsednik vlade.

Na drugi strani je poraz lanskega leta doživela nekdanja predsednica vlade Alenka Bratušek, ki je v času vodenja vlade zasedala višja mesta na lestvici priljubljenosti politikov, po ponesrečeni kandidaturi za evropsko komisarko pa je zdrsnila proti dnu lestvice. Decembra je tako pristala na zadnjem mestu.

Zadnja mesta na lestvici sta celotno leto zasedala ljubljanski župan Zoran Janković in predsednik SDS-a Janez Janša. Janković je z oceno 1,90 prejel tudi najnižjo oceno med vsemi politiki. Skupaj z Janšo sta z lestvice priljubljenosti vse leto izpadala, se nanjo vrnila in znova izpadla.

Visoko mesto med ocenjevanimi politiki sta zasedala tudi Dejan Židan in Janez Potočnik. Najboljša uvrstitev med politiki opozicije je uspela Mateju Toninu.

Med političnimi strankami so vrh lestvice krojile SD, SDS in SMC. Januarja in februarja je vrh pripadel SD-ju, naslednje tri mesece SDS-u, potem pa se je na vrh zavihtel SMC, ki je tam ostal do decembra, ko se je na vrh volilnih preferenc znova vrnil SDS. Visok skok na lestvici volilnih preferenc je uspel tudi Združeni levici, ki je ob koncu leta dosegla tretje mesto.

Lansko leto je zaznamovalo tudi očitno okrepljeno nezaupanje v politiko. Delež ljudi, ki ne bi volili nobene stranke, je v začetku leta znašal 10,7 odstotka, ob koncu leta pa se je skoraj podvojil in bil 20,9 odstotka. Ob upoštevanju tudi tistih, ki se volitev sploh ne bi udeležili, in tistih, ki ne vedo, koga bi volili, je skupno skoraj petdeset odstotkov takih, ki jih politične stranke ne prepričajo.